Nič kaj konkretnega niso povedali ... Večinoma jambranje in vdanost v usodo:
Med protestniki je bilo slišati pozive, naj krizo plačajo tisti, ki so jo povzročili. "Delavci niso blago. Imajo družine. Imajo pravice," je povedal prvi govorec Dušan Semolič iz ZSSS, ki je prepričan, da krize niso povzročile štipedije in plače, temveč pohlepni kapital, ki v svoji pogoltnosti ne vidi ljudi. "Uprimo se vsem, ki uničujejo socialno državo. Boljše življenje, upanje, želja in zahteva morajo ostati," je še dejal Semolič.
Alen Hliš, predsednik Dijaške organizacije Slovenije je v imenu dijakov povedal, da si take prihodnosti ne želijo in zato zahtevajo boljši jutri: "Naši želodci krulijo. Poslušajte nas zdaj, jutri bo kruljenje tako glasno, da ne boste mogli spati."
Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS) Slovenije Branimir Štrukelj se je pripravljen za delovna mesta boriti z vsemi sredstvi, tudi z generalno stavko, če bo treba. "Nismo ovce, da bi se vdano uklonili močni in vplivni manjšini, ki nas hoče žrtvovati za ohranitev svojih privilegijev!"
Edini, ki je imel rešitev, je bil Lukšič.
Predsednik SD je prepričan, da Slovenije ni moč spraviti v nov zagon le z varčevanjem, brez podpore slovenskim podjetjem. Na vprašanje, kaj vladi lahko priporoča in kje po njegovem mnenju poiskati denar za zagon gospodarstva in nova delovna mesta, pa je najprej odgovoril z oceno, da je eden glavnih virov Slovenije les. Lesna industrija je po Lukšičevem mnenju neizkoriščen potencial.Ob tem je prepričan, da bi gospodarstvo lahko dobilo denar na bankah in se je tako treba za korak v lesno industrijo le organizirati. V tej industriji je po njegovih ocenah v enem letu možnih novih 10.000 delovnih mest.