Sam svoj pivovar
- Ustvarjalec teme Abeta
- Začetni datum
- Status
Target za grenkobo lahko zamenjaš z bilokakšnim hmeljem ki je za grenkobo. Sicer pri "dlakocepljenju" se Target uporablja zato ker (lahko) da tudi nekaj specifične arome ampak to so res malenkosti. Če dodaš hmelj za grenkobo na začetku vretja in na koncu dodaš še en hmelj za aromo se prvi hmelj ne bo čutil. Razlike so če dodajaše hmelj po bolj naprednem "urniku" ali pa uporabiš v pivih pri katerih nimaš jasno ločene grenčine in arome pa tudi pri pivih kjer arome hmelja načeloma sploh ni.
Direkten nadomestek kot hmelj za grenčino ki da tudi okus bi bil recimo ameriška Nugget ali Columbus. Dober nadomestek bi bil sicer tudi še nemški Magnum.
Druga opcija je da se vrže noter nek low AA angleški hmelj oz. lahko kar slovenskega. Ampak kot je napisano v prvi točki efekta pri nekem klasičnem pale ale pivu ne bo čutit, samo hmelj je 3x dražji.
Direkten nadomestek kot hmelj za grenčino ki da tudi okus bi bil recimo ameriška Nugget ali Columbus. Dober nadomestek bi bil sicer tudi še nemški Magnum.
Druga opcija je da se vrže noter nek low AA angleški hmelj oz. lahko kar slovenskega. Ampak kot je napisano v prvi točki efekta pri nekem klasičnem pale ale pivu ne bo čutit, samo hmelj je 3x dražji.
Citat:
Uporabnik borut62 pravi:
V bistvu imam rajši slajša piva kot grenka, mogoče kak predlog za svetlo slajšeCitat:
Uporabnik jest5 pravi:
Real Ale je kar grenak, tako da ga vzemi, če imaš rad grenkejša piva. Recimo tastu je pregrenak in ga ne mara piti( ni problema, je več zame)
To se nekako tepe, ker sladka piva (malty taste) se ponavadi ubija z grenčino. Če si navajen naših dry oz. raje recimo "brut" evropskih ležakov bo sicer vsak pale ale še vedno precej "sladek". Imaš variacije pale in amber alejev, ki niso pretirano grenke, recimo "lahki škotski ale" (ne vem če se dobi kje v kitu).
Izven konteksta je pšenično pivo, to je edino ki ni izrazito grenko in je izrazito svetlo. Je pa lahko malce kislo, kar marsikoga tudi moti.
Potem imaš pa še ameriške ležake, ki so tudi malce bolj sladki oz. se v njih čuti sladkost in niso pretirano grenki. Samo ležakov za začetnika ne priporočam, niti se jih ne da naredit s standardno opremo.
@utisevalec: Za ta vikend spet planiram dva batcha, ker mi zaloge pohajajo, prvi bo moj standart Stout s to razliko, da bo namesto black slada čokoladni, za drugega me pa zanima kak porter. Recept tko iz glave zdajle brez beersmith podpore:
70% pale ale slad
20 % cara ruby slad
5% black
10%chokolate
5% flaked barley
Kaj praviš? Navil bi ga pa tja do 6,5 procentov alkota.
70% pale ale slad
20 % cara ruby slad
5% black
10%chokolate
5% flaked barley
Kaj praviš? Navil bi ga pa tja do 6,5 procentov alkota.
Tole bo bolj močan sladki stout oz. zelo temen porter (stvar nomenklature). Meni vre sedaj tudi nekaj bolj temnega ker sem ponucal ostanke vsega kar je ležalo odprto. Dal sem 75% pils, 15% cara, 5% coffe, 2.5% dark chocolate (homemade, zelo temen), 2.5% flaked barley. Skratka zelo podobno tvojemu receptu.
Če ciljaš na 6.5% alkohola bo pomojem tvoj recept dal kar fino temno/črno barvo in "zažgan" okus. Če ti to ustreza potem go for it, drugače lahko pa oba temna slad zmanjšaš na polovico pa še boš dobil črn pir z relativno veliko "zažganega"!
Pa malce pazi pri drozganju, samo 70% encimskega sladu in pa 30% dokaj težkih (trdih) surovin bo mogoče potrebno drozgat malce dalj časa (90 min).
Če ciljaš na 6.5% alkohola bo pomojem tvoj recept dal kar fino temno/črno barvo in "zažgan" okus. Če ti to ustreza potem go for it, drugače lahko pa oba temna slad zmanjšaš na polovico pa še boš dobil črn pir z relativno veliko "zažganega"!
Pa malce pazi pri drozganju, samo 70% encimskega sladu in pa 30% dokaj težkih (trdih) surovin bo mogoče potrebno drozgat malce dalj časa (90 min).
Kul, obožujem zažgan okus...no moja skvo bolj od mene. Bom pa stout, ki je narjen po principu 70 10 10 10 poizkusil tud drozgat 90 minut, mogoče stisnem še kako piko več iz njega glede končne gravitacije, ki se mi ustavi precej visoko. Men itak rata vse bolj temno, sem pač na The dark side of beeer scale.
Hvala. Upam, da mi ratata dva batcha v vikendu.
Hvala. Upam, da mi ratata dva batcha v vikendu.
Jaz sem pa predvčerajšnjim stekleničil svoje prvo pivo nasploh.V bistvu ni čisto pravi stout, ker sem ga očitno preveč razredčil in je ABV samo 3,6. Ampak ok, za prvič. Par napak je bilo, ki jih bo potrebno odpravit. Drugač pa je bil okus še kar ok pre flaširanjem.
Odvisi od več dejavnikov.
Prvo kot prvo je splošna higiena, če je higiena OK in v pivu razen domačih kvasovk ni večjih kultur raznih plesni, bakterij in divjega kvasa potem v pivu ne morejo potekati nobeni biološki procesi ki bi ga kvaril in je tako samo pivo s tega pogleda "večno". Če je kaj od naštetega v pivu bo pivo dobilo čuden okus relativno hitro, vizualno se bodo kmalu pojavile razne "nitke" v samem pivu ali pa kosmatost na vrhu piva. Če je po 3h mesecih v flaškah pivo OK, potem je zelo malo verjetno da se bo zaradi bioloških procesov še kaj pokvarilo je pa tudi res da so barabe od teh organizmov ves čas v pivu in po malem lahko vplivajo vedno (tudi ob pomoči kemičnih sprememb ki jih bom omenil v drugih točkah).
Druga stvar ki vpliva na staranje je prisotnost kisika v pivu. Kisik lahko pride v pivo v več fazah priprave (od kuhanja piva, pretakanja, stekleničenja) in se potem aktivno veže na določene snovi in povzroča kvarjenje piva. Vsako domače pivo ima določen delež kisika ki je raztopljen v njem in tako se s tega stališča vsako pivo pokvari, kako hitro je pa odvisno od količine kisika in pa tudi načina shranjevanja. Kisik v osnovi povzroča oksidacijo hmeljnega okusa pa tudi oksidacijo okusov iz sladu in celo alkohola. Kisik deluje počasi, torej pivo se ne pokvari takoj ampak s časom ko se dogaja oksidacija se okusi spreminjajo.
Tretja stvar ki vpliva na kvarjenje je kemični razpad določenih snovi zaradi zunanjih vplivov, tu sta predvsem mišljena UV svetloba in pa toplota. Arome hmelja recimo so podvržene konstantnemu razpadu ki se močno poveča če je pivo izpostavljeno UV svetlobi ali/in pa visoki temperaturi. Pravilno skladiščenje "na temnem in hladnem" te procese upočasni.
Na splošno razen prve točke se ostale točke ves čas dogajajo in pivo počasi spreminja okus. Vseeno če ni "okužbe" bo vsako pivo dobro VSAJ 6 mesecev, če se ga pravilno shranjuje in v njem ni veliko kisika pa je pivo BP pitno VSAJ 1 leto. Močnejša piva (po okusi in alkoholu) so jasno manj podvržena staranju ker imajo več lastnega okusa. Torej močna piva so ok tudi 5 let ali več. Me pa zanima kdo ga bo pustil toliko časa!
Pozdravljeni,
sam sem že zvaril 3 kit piva katerim sem malo dodajal lastno zmletega sladu se pravi neka mešanica med BIAB in kit.
Sedaj bi prvič varil lager imam beer kit kakšni so predlogi?
- Kvasovke bi zamenjal z Saflager W34/70 oziroma če kdo ve kje se dobi S189 Swiss Lager Yeast ali za 2x11g rabim starter narediti ali ne?
- Dodal bi 1kg ječmenovega slada pilsner
- Na koncu vretja sladu bi za aromo dodal 10g Hall hersbrucker hmelja.
Postopek pa bi bil vse v enem fermentorju, se pravi nevem pustil bi da povre (kakšnih 14 dni na temperaturi 10-12 C zadnji dan na 15) Pol ure pred stekleničenjem bi vmešal pivu 140g belega sladkorja zmešanega z vodo za 23L pivine. V steklenicah bi ga starl pri temperaturi pod 5 stopinj.
Prosim za čimveč kritik predn se lotim
sam sem že zvaril 3 kit piva katerim sem malo dodajal lastno zmletega sladu se pravi neka mešanica med BIAB in kit.
Sedaj bi prvič varil lager imam beer kit kakšni so predlogi?
- Kvasovke bi zamenjal z Saflager W34/70 oziroma če kdo ve kje se dobi S189 Swiss Lager Yeast ali za 2x11g rabim starter narediti ali ne?
- Dodal bi 1kg ječmenovega slada pilsner
- Na koncu vretja sladu bi za aromo dodal 10g Hall hersbrucker hmelja.
Postopek pa bi bil vse v enem fermentorju, se pravi nevem pustil bi da povre (kakšnih 14 dni na temperaturi 10-12 C zadnji dan na 15) Pol ure pred stekleničenjem bi vmešal pivu 140g belega sladkorja zmešanega z vodo za 23L pivine. V steklenicah bi ga starl pri temperaturi pod 5 stopinj.
Prosim za čimveč kritik predn se lotim
Nazadnje urejeno:
Z lagerji ima izkušnje Utisevalec. Če prebereš temo od začetka boš dobil primerne informacije. Definitivno pa ne bo šlo samo z enim fermentorjem.
Ne vem, zakaj zgubljaš čas s "začinjanjem" kitov, če imaš znanje za BIAB metodo. Enostavno nabavi sladni ekstrakt za osnovo in mu dodaj specialni slad v zrnju in hmelj za grenčico, partal mash je to.. Bi se pa na tvojem mestu Lagerja lotil precej kasneje in bi se zaenkrat držal ale kvasa.
Ne vem, zakaj zgubljaš čas s "začinjanjem" kitov, če imaš znanje za BIAB metodo. Enostavno nabavi sladni ekstrakt za osnovo in mu dodaj specialni slad v zrnju in hmelj za grenčico, partal mash je to.. Bi se pa na tvojem mestu Lagerja lotil precej kasneje in bi se zaenkrat držal ale kvasa.
Za lager obvezno naredi rehidracijo da se kvasovke zbudijo in jih potem pitchaš v relativno toplo pivino (govorim za lager temperature, torej naj bo temperatura pivine okoli 18C+-1C). V takem primeru ne rabiš starterja, če misliš kvasovke dat dirketno v "mrzlo" pivino boš pa rabil vsaj 2l štarter. LAger kvasovke imajo precej laga tudi pri višji temperaturi tako da držiš tako malce višjo temperaturo recimo 6-12h. Super je da imaš neko prosojno posodo da vidiš kdaj začnejo kvasovke delat penico, takrat jih daš na hladno. Za Saflager W34/70 imej temperaturo 12C (+-1C), višje bo že delalo sadne priokuse, nižje bo delalo več diacetila pa še počasi bo tenstalo.
Pri 12C ti bo povrelo v enem tednu. Tvoj postopek dalje ni dober ker nimaš diacetilskega počitka in pa če misliš pivo kar dirketno dat v steklenice boš dobil precej usedline (ok to je manjši problem, čeprav lager bi moral biti kristalno čist). Tudi lagering na 5C je ravno dovolj za kakšen resen efekt, če imaš možnost pojdi bližje ničle.
Glede na vse podatke bi bilo mogoče boljše uporabit kvasovke Saflager S-23, te kvasovke so malce čudne ampak (baje) dajo ob pravilni uporabi zelo dober rezultat (in obratno, če je kaj narobe bo pivo zanič). Prednost S-23 je da lahko oz. morajo fermentirat na višji temperaturi (cca. 15C) s čimer ne pridelajo skoraj nič diacetila in ni potrebno delat d-resta. Druga prednost je pa da ne marajo klasičnega lageringa pri nizkih temperaturah in se jih tako lahko leži le malce pod fermentacijsko temperaturo (10C). Torej v tvojem primeru bi jih lepo pustil na 15C ene dva tedna, nato bi temperaturo zmanjšal na 10C in jih pustil še en teden. Potem stekleničiš in po karbonizaciji daš pivo v hladilnik kjer pridobiva še nekaj tednov na okusu.
Nazadnje urejeno:
- Status