Sam svoj pivovar

Status
Tema ni odprta za nadaljno razpravo.

ikst

Pripravnik
26. jul 2008
228
0
16
Obišči stran
A stiskaš vrečo na koncu ali samo pustiš, da se odcedi? Pa koliko je vreča polna.

Jaz običajno po cca. 1 uri dvignem temperaturo v loncu na 75 stopinj in pustim še 10 minut (mash out). Potem vzamem vrečo ven, jo dam na cedilo in s tistim za pire krompir tlačit ožamem kolikor gre. Med drozganjem kar pogosto premešam, tako, da se slad lepo razporedi po vreči. Vrečo vedno nafilam max. do polovice, da ima slad dovolj prostora in voda pride zraven.
 

header

Fizikalc
28. okt 2013
559
33
28
Vrečo vedno tudi stiskam in delam tudi mash out. Vrečo dam na veliko plastično mrežo in jo razprostrem potem pa izpiram.
Bom poizkusil z podaljšanjem časa, večkratnim mešanjem in precej bolj bom zmlel slad.
 

kumino

Pripravnik
4. feb 2014
141
0
16
OBALA
www.facebook.com
Jaz uporabljam tega od mega direct, mislim da je bil celo par eur cenejši, ko sem ga kupil. Zaenkrat nimam pripomb, ga pa imam manj kot 1 leto. Da se naštimat bližino oz daljino valjčkov za finost mletja, nima pa nobenega stojala oz nogic zraven.
 

Utisevalec

Guru
12. nov 2007
16.151
4.132
113
Citat:
Uporabnik header pravi:
Vrečo vedno tudi stiskam in delam tudi mash out. Vrečo dam na veliko plastično mrežo in jo razprostrem potem pa izpiram.
Bom poizkusil z podaljšanjem časa, večkratnim mešanjem in precej bolj bom zmlel slad.

Na tak način dobim sam povprečno 85-90% efektivnosti. Torej drozganje manjše količine (razmerje tam 2.5:1) v vreči z mashoutom, potem pa z dodatno vodo (na 75C) delam neke vrste leteče izpiranje (fly sparge). V bistvu je tole do sedaj še najbolj učinkovita metoda ki sem jo izvajal. Zadnje čase sicer vreče za male batche ne uporabljam več ker sem izpopolnil metodo zavoljo izkoristka časa in opreme in enostavno vržem slad v lonec, naredim drozgalni protokol in potem vse skupaj vlijem v mash tun + segrejem še izpiralno vodo v istem loncu kot prej drozgo in nato splaknem zrnje še s tistim (batch sparge) direktno nazaj v enak lonec ki se uporablja za kuhanje. To mi da pa tam povprečno okoli 80% efektivnost.
 

alpek

Pripravnik
15. avg 2007
914
3
18
Jaz zadnje čase dosegam konstantno učinkovitost okorg 85% brez kakršnegakoli izpiranja.
Po mojem je potrebno posvetiti posebno pozornost temu, da na začetku res dobro namočiš zmleto zrnje, da do vsega pride voda. Malo moraš pač ocenit na koliko višjo temperaturo moraš segreti, da prideš potem v okvirno za mash. Pri meni je to 3-5 st. več od zahtevane T. Potem pa zelo počasi stresam zrnje noter in sproti premešam kar vsujem. Se pravi ne usujem in potem mešam, ampak vsujem eno pest, zmešam, potem drugo itd. Je malo počasneje, ampak gre.

Do konca stresanja T. pride ravno na tarčno ali kako st. nad. Glede na to, da se večina drozganja dogaja v prvem delu, se mi zdi dobro v začetku (prve pol ure) večkrat premešati (npr. dvakrat ali trikrat v prve pol ure).

V primeru, da želiš več enostavnejših sladkorjev (nižja T.) podaljšaj drozganje na 90 st.

Preveri termometer še s kakim drugim. In to ne na T. okrog nič ali kaj podobnega, ampak na T. drozganja. Se pravi med 63 in 68 st.

Pri močnejših pivih je učinkovitost nižja, zaradi samega razmerja med vodo in zrnjem.

My 5 c.
 

header

Fizikalc
28. okt 2013
559
33
28
Citat:
Uporabnik alpek pravi:
Jaz zadnje čase dosegam konstantno učinkovitost okorg 85% brez kakršnegakoli izpiranja.
Po mojem je potrebno posvetiti posebno pozornost temu, da na začetku res dobro namočiš zmleto zrnje, da do vsega pride voda. Malo moraš pač ocenit na koliko višjo temperaturo moraš segreti, da prideš potem v okvirno za mash. Pri meni je to 3-5 st. več od zahtevane T. Potem pa zelo počasi stresam zrnje noter in sproti premešam kar vsujem. Se pravi ne usujem in potem mešam, ampak vsujem eno pest, zmešam, potem drugo itd. Je malo počasneje, ampak gre.

Do konca stresanja T. pride ravno na tarčno ali kako st. nad. Glede na to, da se večina drozganja dogaja v prvem delu, se mi zdi dobro v začetku (prve pol ure) večkrat premešati (npr. dvakrat ali trikrat v prve pol ure).

V primeru, da želiš več enostavnejših sladkorjev (nižja T.) podaljšaj drozganje na 90 st.

Preveri termometer še s kakim drugim. In to ne na T. okrog nič ali kaj podobnega, ampak na T. drozganja. Se pravi med 63 in 68 st.

Pri močnejših pivih je učinkovitost nižja, zaradi samega razmerja med vodo in zrnjem.

My 5 c.


Vedno zelo počasi stresam zrnje v kotel in vmes neprestano mešam. Za preverjanje temperature pa uporabljam 3 termometre, ki sem jih preveril v ledeni in vreli vodi. Ta vikend bom varil pa bom poizkusil tudi večkrat premešati.
 

alpek

Pripravnik
15. avg 2007
914
3
18
Mogoče bi probal še s kakšnim drugim programom ali kalkulatorjem izračunati učinkovitost, da ni mogoče težava tukaj.
 

header

Fizikalc
28. okt 2013
559
33
28
Citat:
Uporabnik alpek pravi:
Mogoče bi probal še s kakšnim drugim programom ali kalkulatorjem izračunati učinkovitost, da ni mogoče težava tukaj.

Tudi to sem poizkusil pa sem dobil zelo podobne rezultate. Drugače pa delam z beersmithom.
 

Utisevalec

Guru
12. nov 2007
16.151
4.132
113
Imaš merilec pHja? En od problemov bi lahko bil da ti ph drozge pade ven iz optimuma, če je recimo pH nad 6 bo učinkovitost drozganja začela padat enako boš imel tudi težave s tanini (trpek pookus v pivu). Če imaš recimo razliko med zelo temnimi pivi (stout) in svetlimi je lahko problem v phju. Če je vedno enako potem bi sam ciljal na slabo zmlet slad. Za BIAB ga itak lahko melješ skoraj do moke, ker razen tega da bo prišlo nekaj "sladu" v lonec (itak sedimentira) ne bo nobenga problema.
 

alpek

Pripravnik
15. avg 2007
914
3
18
Sicer pa zanimivo. Jaz sem imel tam do enega 5.,6. batcha zelo nizko učinkovitost, podobno kot ti. Vse sprobal pa nič bolje.

Pol pa kar naenkrat je šlo na bolje. In sedaj je kar konstantno v redu (trenutno št. 12)
Se mi zdi, da ko se enkrat sprostiš, dobiš izkušnje, da stvari kar stečejo. Sam pri sebi razen stvari z mešanjem, nisem nič kaj drugega spreminjal. Zdej ali je bilo to tako pomembno ali ne. Who knows? Pivo je bilo še vedno dobro.

Mogoče še ena stvar. Recepti z nizko integriteto. Sam sem si rekel, da dokler ne sprobam večine receptov, ki bi jih rad sprobal, ne mislim eksperimentirat (vsaj glede pomembnih spremenljivk ne), ali delati piva po nepreverjenih receptih z neta ali kakih klonih komercialnih piv.
Nabavil sem si knjigo Brewing classic styles od Zainasheffa in Palmerja in grem lepo počasi po njej, vsakič kaj novega (nov stil, novo pivo). Zaenkrat imam še dosti fore.
 

matorius

Zelenc'
14. okt 2014
26
0
1
Ko govorite o učinkovitosti. S tem mislite učinkovitost samega drozganja (torej meritev OG pred vretjem), učinkovitostjo po vretju in ohlajevanju(OG pred vlivanjem v fermentor) ali koliko pride v fermentor (dodatne izgube volumna na račun usedline)?
 

Utisevalec

Guru
12. nov 2007
16.151
4.132
113
Ja to je tudi dobro vprašanje, da ni napačno računano oz. merjeno!
grin1.gif


Govorimo verjetno vsi o drozgalni učinkovitosti, to se lahko določi takoj po izpiranju drozge ali po koncu kuhanja. Učinkovitost je enaka ker sladkor načeloma ne gre nikamor, je pa res da pred vretjem (SG drozge) je gostota ustrezno nižja in se potem viša ko voda izhlapeva. Večina kalkulatorjev za efektivnost itak potrebuje 3 vnosne parametre: količina input sladkorja (ponavadi to naredimo že ko ustvarimo recept), volumen sladice/pivine in pa SG sladice/pivine pri danem volumnu. S tega pade ven točen izračun ne glede na to ali merimo po koncu drozganja ali pa po koncu kuhanja.

Anomalije so možne zaradi usedline, recimo če pustimo veliko usedline s tekočino v loncu po kuhanju in šele potem merimo gostoto moramo upoštevati to v popravke. Čisto na primeru, če imamo 10l v loncu, v fermentor gre pa 8l in nato v fermentorju vzamemo vzorec moramo za kalkulacijo vzet da imamo 10l piva pri merjenem OGju, če vzamemo da imamo 8l bo efektivnost nižja.
 

alpek

Pripravnik
15. avg 2007
914
3
18
Po mojem je najlažje narediti napako pri merjenju točnega volumna. Pri meni se pri moji velikosti lonca pri spremembi višine tekočine za 0,5 cm (za računanje volumna v loncu) spremeni volumen za 0,7 L. Hočem reči, da hitro narediš napako, sploh če volumen ne določaš natančno. Če uporabljaš kake neumerjene posode s skalo iz trgovine, brez da bi točno preveril.
 

smarty

Pripravnik
5. okt 2014
477
0
16
Sej vem da smo se že to menili ampak nek me še bolj podrobno zanima.

Sem dal v fermentor pivino in po enem dnevu začne prdet. Nato je na dnu videti tisto rjavo usedlino, tiste proteine al kar je že. Normalno pač.
Po nekaj dneh vidiš kako se po tisti rjavi usedlini začne nabirati nova bela usedlina. Nekako pivina po par dneh prdi zmeraj manj nakar se skor ustavi. Sedaj je 20 dni pa je začela malo bolj prdet kot prej pa tudi kar me zanima ni več tiste bele usledline ampak je videti kot, da belo usedlina zače prekrivati nova rjava. A je to normalno? Zakaj iz bele rjava in spet malo bolj intenzivno prdenje pivine?
 

smarty

Pripravnik
5. okt 2014
477
0
16
Citat:
Uporabnik Utisevalec pravi:
Saflager S-23 je ok za tak način kot sem ti napisal in za klasično fermentacijo brez lageringa.

Saflafer W-34/70 je pravi lager kvas, daš 2 paketa oz. za 25l bi mogoče dal celo 3, odvisno od temperature pri kateri boš začel fermentacijo (dodal kvas). Za začetek ti priporočam "warn pitching" ki bo dal malce manj čist okus piva ampak je bolj "varna varianta", torej ohladiš pivino na cca. 16C in dodaš kvas ter aeriraš (dobro pretreseš), nato počakaš da se začne dogajanje (zna trajat tudi en dan ali več) in potem daš na nižjo temperaturo (med 10-12C) kjer pustiš skoraj do konca fermentacije. Ko se aktivnost v vehi začne umirjat (en mehurček na 20-30 sec) dvigneš temperaturo na 16C (diacetilski počitek ali d-rest na kratko) in pustiš tako da konča fermentirat.

Tu je sedaj razlika za pravi lager, po koncu fermentacije moraš daš pivo ležat (zato je lager), to narediš tako da pivo pretočiš in s 16C spuščaš cca. 1-2C na dan proti 0C. Na 0C (ali pač toliko nizko kot lahko, nižje je boljše) pustiš vsaj 4 tedne. V tej fazi se bo pivo dokončno ščistilo in dobil boš pravi lager. Tehnično lahko ta del delaš tudi v steklenicah (torej ne pretočiš v drug fermnetor ampak v steklenice in potem te daš "ležat" na 0C). Če tega ne narediš bolje da uporabiš S-23 kvas po klasični proceduri.

Hmelj je lahko tudi cascade, tudi s. golding bo ok oz. če ga imaš je boljša izbira. Tipičen hmelj za lagerje je recimo češki saaz, ali pa nemški hallentrau.

Napisal si "Če tega ne narediš bolje da uporabiš S-23 kvas po klasični proceduri."

Kakšna je pa klasična procedura z tem S-23 kvasom? Ko je pivina narejena daš kvas pri 12°C in pustiš, da vse kupaj konča in daš v flaše blizu 0°C ali na 12°C al sem čist vse kiksnu?
smile-1.gif
 

Utisevalec

Guru
12. nov 2007
16.151
4.132
113
Citat:
Uporabnik smarty pravi:
Sej vem da smo se že to menili ampak nek me še bolj podrobno zanima.

Sem dal v fermentor pivino in po enem dnevu začne prdet. Nato je na dnu videti tisto rjavo usedlino, tiste proteine al kar je že. Normalno pač.
Po nekaj dneh vidiš kako se po tisti rjavi usedlini začne nabirati nova bela usedlina. Nekako pivina po par dneh prdi zmeraj manj nakar se skor ustavi. Sedaj je 20 dni pa je začela malo bolj prdet kot prej pa tudi kar me zanima ni več tiste bele usledline ampak je videti kot, da belo usedlina zače prekrivati nova rjava. A je to normalno? Zakaj iz bele rjava in spet malo bolj intenzivno prdenje pivine?

tule sem enkrat bolj podrobno opisal potek sedimentacije.

Zakaj bi ti na vrhu nastala še ena plast rjave pa ne vem, možno da gre za skorjo kvasa ki po kncu fermentacije ostane na vrhu (plava) in potem sčasom tudi potone. Ampak to nima nič z dodatno aktivnostjo v vehi, mogoče se ti je spet pivo okužilo kaj vem (beri: dokler je okus ok se nimaš kaj sekirat)!
grin1.gif
 

Utisevalec

Guru
12. nov 2007
16.151
4.132
113
Citat:
Uporabnik smarty pravi:
Citat:
Uporabnik Utisevalec pravi:
Saflager S-23 je ok za tak način kot sem ti napisal in za klasično fermentacijo brez lageringa.

Saflafer W-34/70 je pravi lager kvas, daš 2 paketa oz. za 25l bi mogoče dal celo 3, odvisno od temperature pri kateri boš začel fermentacijo (dodal kvas). Za začetek ti priporočam "warn pitching" ki bo dal malce manj čist okus piva ampak je bolj "varna varianta", torej ohladiš pivino na cca. 16C in dodaš kvas ter aeriraš (dobro pretreseš), nato počakaš da se začne dogajanje (zna trajat tudi en dan ali več) in potem daš na nižjo temperaturo (med 10-12C) kjer pustiš skoraj do konca fermentacije. Ko se aktivnost v vehi začne umirjat (en mehurček na 20-30 sec) dvigneš temperaturo na 16C (diacetilski počitek ali d-rest na kratko) in pustiš tako da konča fermentirat.

Tu je sedaj razlika za pravi lager, po koncu fermentacije moraš daš pivo ležat (zato je lager), to narediš tako da pivo pretočiš in s 16C spuščaš cca. 1-2C na dan proti 0C. Na 0C (ali pač toliko nizko kot lahko, nižje je boljše) pustiš vsaj 4 tedne. V tej fazi se bo pivo dokončno ščistilo in dobil boš pravi lager. Tehnično lahko ta del delaš tudi v steklenicah (torej ne pretočiš v drug fermnetor ampak v steklenice in potem te daš "ležat" na 0C). Če tega ne narediš bolje da uporabiš S-23 kvas po klasični proceduri.

Hmelj je lahko tudi cascade, tudi s. golding bo ok oz. če ga imaš je boljša izbira. Tipičen hmelj za lagerje je recimo češki saaz, ali pa nemški hallentrau.

Napisal si "Če tega ne narediš bolje da uporabiš S-23 kvas po klasični proceduri."

Kakšna je pa klasična procedura z tem S-23 kvasom? Ko je pivina narejena daš kvas pri 12°C in pustiš, da vse kupaj konča in daš v flaše blizu 0°C ali na 12°C al sem čist vse kiksnu?
smile-1.gif

Ne s S-23 delaj po klasičnem postopku enak kot za ale piva, temperatura naj bo okoli 14C in ni treba nič hladit. Pustiš par tednov in potem stekleničiš.

Tisto drugo velja samo za pravi lager kvas (saflager W-34/70).
 

smarty

Pripravnik
5. okt 2014
477
0
16
Citat:
Uporabnik Utisevalec pravi:
Citat:
Uporabnik smarty pravi:
Citat:
Uporabnik Utisevalec pravi:
Saflager S-23 je ok za tak način kot sem ti napisal in za klasično fermentacijo brez lageringa.

Saflafer W-34/70 je pravi lager kvas, daš 2 paketa oz. za 25l bi mogoče dal celo 3, odvisno od temperature pri kateri boš začel fermentacijo (dodal kvas). Za začetek ti priporočam "warn pitching" ki bo dal malce manj čist okus piva ampak je bolj "varna varianta", torej ohladiš pivino na cca. 16C in dodaš kvas ter aeriraš (dobro pretreseš), nato počakaš da se začne dogajanje (zna trajat tudi en dan ali več) in potem daš na nižjo temperaturo (med 10-12C) kjer pustiš skoraj do konca fermentacije. Ko se aktivnost v vehi začne umirjat (en mehurček na 20-30 sec) dvigneš temperaturo na 16C (diacetilski počitek ali d-rest na kratko) in pustiš tako da konča fermentirat.

Tu je sedaj razlika za pravi lager, po koncu fermentacije moraš daš pivo ležat (zato je lager), to narediš tako da pivo pretočiš in s 16C spuščaš cca. 1-2C na dan proti 0C. Na 0C (ali pač toliko nizko kot lahko, nižje je boljše) pustiš vsaj 4 tedne. V tej fazi se bo pivo dokončno ščistilo in dobil boš pravi lager. Tehnično lahko ta del delaš tudi v steklenicah (torej ne pretočiš v drug fermnetor ampak v steklenice in potem te daš "ležat" na 0C). Če tega ne narediš bolje da uporabiš S-23 kvas po klasični proceduri.

Hmelj je lahko tudi cascade, tudi s. golding bo ok oz. če ga imaš je boljša izbira. Tipičen hmelj za lagerje je recimo češki saaz, ali pa nemški hallentrau.

Napisal si "Če tega ne narediš bolje da uporabiš S-23 kvas po klasični proceduri."

Kakšna je pa klasična procedura z tem S-23 kvasom? Ko je pivina narejena daš kvas pri 12°C in pustiš, da vse kupaj konča in daš v flaše blizu 0°C ali na 12°C al sem čist vse kiksnu?
smile-1.gif

Ne s S-23 delaj po klasičnem postopku enak kot za ale piva, temperatura naj bo okoli 14C in ni treba nič hladit. Pustiš par tednov in potem stekleničiš.

Tisto drugo velja samo za pravi lager kvas (saflager W-34/70).

Ob temp kleti je med 12 in 14°C. Bom potem pustil 20 dni na tej temperaturi nato pa stekleničil in pustil flaše kar na isti temp 12 do 14°C ane?
 
Status
Tema ni odprta za nadaljno razpravo.