rudnik velenje
- Ustvarjalec teme alkoholik
- Začetni datum
kolikor sem se menil s kolegom ki je v jami, pravi daje postalo zajebano, koplje se vedno globlje, večji pritiski, karpomeni dražje, bolj zapleteno, plače so nizke (glede na preteklest), bonitet ni in ostalega, v stilu pokoj pri 40 ni več itd. Lignit pa je itak bil vedno v kurcu. In smo zdaj tu.
Po mojem, bodo rudnik po hitrem postopku zaprli. Potem bodo koln uvazali ne vem od kod, pa ga vozli z vlaki???!! to bo še hec z našo infrastrukturo. Vmes pa spet kup nezaposlenih in nekaj redkih izjem s polnimi žepi.
Po mojem, bodo rudnik po hitrem postopku zaprli. Potem bodo koln uvazali ne vem od kod, pa ga vozli z vlaki???!! to bo še hec z našo infrastrukturo. Vmes pa spet kup nezaposlenih in nekaj redkih izjem s polnimi žepi.
jest5 a kolm uvažaš ali zakaj si tako prepričan da je toliko boljši?
hmm
očitno res v sloveniji ni niti ene zadeve kvalitetne. tud ene stvari se ne splača delat....
hmm
očitno res v sloveniji ni niti ene zadeve kvalitetne. tud ene stvari se ne splača delat....
http://muzej.rlv.si/si/o-nas/premogovnik-velenje/441
Že pred 120 leti so vedeli, da je premog iz Velenja slab
Ti pa sedaj pametuješ?
ja pametujem. ker v sloveniji je vse zanič, nič se ne splača delat, nič ni dovolj dobre kvalitete (pa ne govorim samo za velenjski rudnik...) a tujci imajo tudi drek zlat...
Če še tako jokaš, ne boš spremenil dejstva, da je velenjski lignit zanič, primeren le za kurjenje tik ob izkopu. O kakršnikoli prodaji/izvozu ni niti za sanjat, ker je totalno nekonkurenčen.
Jasno je pa škoda, da bi brez veze ležal v zemlji-čimveč naj se ga pokuri v TEŠ
Jasno je pa škoda, da bi brez veze ležal v zemlji-čimveč naj se ga pokuri v TEŠ
ksz
Razprave o kvalitetnem ali nekvalitetnem premogu so brezpredmetne. Žveplo in prah se brez problema očisti iz dimnih plinov, ampak gre za ekonomiko oz. lastno ceno pridobivanja domačega premoga, ki je vhodni parameter za rentabilnost TEŠ6. Ta cena je že od same zasnove projekta aksiom oz. določena z dekretom, saj se finančna konstrukcija sicer ne izide. V letnem poročilu rudnika za leto 2007 (http://www.rlv.si/si/files/default/Letna%20porocila/2007.pdf) tako med cilji programa pridobivanja premoga še pišejo "znižati stroške pridobivanja premoga v cilju doseganja konkurenčne cene premoga do leta 2011 (2,25 EUR/GJ)". Leta 2009 dvomov ni več in cilj poslovnega načrta postane postulat. Dervarič, http://www.srdit.si/41skok/clanki/04EDervaric41Skok09clanek.pdf: "Po letu 2014 bo proizvodna cena premoga iz PV znašala 2,25 EUR/GJ". Programi tehnološkega razvoja in optimizacije so bili jasni (http://www.rlv.si/si/za-medije/rudar/1316), vendar očitno ne uresničeni, ker se o naložbah odloča drugje.
Kar se tiče oblikovanja cen premoga na svetovnem trgu, je jasno, da so odvisne od povpraševanja (Kitajska, Indija), rasti porabe električne energije, uvajanja obnovljivih virov, stroškov transporta ...
Vprašanje je, kakšen plan B ima zdaj politika za to nevšečno situacijo. Premog ne gre nikamor in velenjski rudnik lahko kot trboveljski čaka v hladnem pogonu, knapi pa bodo bistveno cenejši na zavodu kot pa so zdaj (2500 EUR bruto, http://www.dnevnik.si/posel/novice/kaj-je-slo-narobe-v-velenjskem-rudniku)...
Razprave o kvalitetnem ali nekvalitetnem premogu so brezpredmetne. Žveplo in prah se brez problema očisti iz dimnih plinov, ampak gre za ekonomiko oz. lastno ceno pridobivanja domačega premoga, ki je vhodni parameter za rentabilnost TEŠ6. Ta cena je že od same zasnove projekta aksiom oz. določena z dekretom, saj se finančna konstrukcija sicer ne izide. V letnem poročilu rudnika za leto 2007 (http://www.rlv.si/si/files/default/Letna%20porocila/2007.pdf) tako med cilji programa pridobivanja premoga še pišejo "znižati stroške pridobivanja premoga v cilju doseganja konkurenčne cene premoga do leta 2011 (2,25 EUR/GJ)". Leta 2009 dvomov ni več in cilj poslovnega načrta postane postulat. Dervarič, http://www.srdit.si/41skok/clanki/04EDervaric41Skok09clanek.pdf: "Po letu 2014 bo proizvodna cena premoga iz PV znašala 2,25 EUR/GJ". Programi tehnološkega razvoja in optimizacije so bili jasni (http://www.rlv.si/si/za-medije/rudar/1316), vendar očitno ne uresničeni, ker se o naložbah odloča drugje.
Kar se tiče oblikovanja cen premoga na svetovnem trgu, je jasno, da so odvisne od povpraševanja (Kitajska, Indija), rasti porabe električne energije, uvajanja obnovljivih virov, stroškov transporta ...
Vprašanje je, kakšen plan B ima zdaj politika za to nevšečno situacijo. Premog ne gre nikamor in velenjski rudnik lahko kot trboveljski čaka v hladnem pogonu, knapi pa bodo bistveno cenejši na zavodu kot pa so zdaj (2500 EUR bruto, http://www.dnevnik.si/posel/novice/kaj-je-slo-narobe-v-velenjskem-rudniku)...
Zanimivo kako diskusijo razvijejo ljudje doma izza druge strani trojan.
..........vam dejansko stojijo prazni objekti?(na novo zgrajeni)
..........vam dejansko stojijo prazni objekti?(na novo zgrajeni)
Nazadnje urejeno:
vsi bloki (delujoči plus blok 6) v TEŠ so narejeni izključno za kurjenje lignita.
lignit je slab premog napram rjavemu in črnemu. izvažat se ga ne splača.
dobava premoga po železnici ni mogoča, vsaj ne zadostnih dnevnih količin. proga celje-velenje nebi prenesla takšne obremenitve. plin je že v TEŠ. iz podloga so ga vlekli v TEŠ, kako je z njegovo uporabo ne vem.
ja res knapom, so znižali marsikatero boniteto, tudi plače. včasih smo meli v velenju skoraj zastonj ogrevanje, sedaj je drago, vendar napram drugim občinam še znosno oz. ceneje.
glede na bližino TEŠa in PV je smiselno, da se pokuri kar in koliko se izkoplje. samo tako lahko rentabilno delujejo vendar za normalno ceno, ne pa dumpingško ceno s katero so prikazovali kako je drugi projekt rentabilen, prvi pa gaga v izgubah. če bi dali dejansko ceno premoga verjetno ne bi prišlo do TEŠ bloka 6.
lignit je slab premog napram rjavemu in črnemu. izvažat se ga ne splača.
dobava premoga po železnici ni mogoča, vsaj ne zadostnih dnevnih količin. proga celje-velenje nebi prenesla takšne obremenitve. plin je že v TEŠ. iz podloga so ga vlekli v TEŠ, kako je z njegovo uporabo ne vem.
ja res knapom, so znižali marsikatero boniteto, tudi plače. včasih smo meli v velenju skoraj zastonj ogrevanje, sedaj je drago, vendar napram drugim občinam še znosno oz. ceneje.
glede na bližino TEŠa in PV je smiselno, da se pokuri kar in koliko se izkoplje. samo tako lahko rentabilno delujejo vendar za normalno ceno, ne pa dumpingško ceno s katero so prikazovali kako je drugi projekt rentabilen, prvi pa gaga v izgubah. če bi dali dejansko ceno premoga verjetno ne bi prišlo do TEŠ bloka 6.
Nazadnje urejeno:
Na splošno ima premog tako nizko ceno da se ga ne splača transportirat oz. vsak meter transporta mu "niža" vrednost. Pozitivno bilanco ima premog samo pri prevozu z ladjami oz. najbolj kvaliteten premog tudi preko železnice.
Tehnično je tako cena lignita ki ga trasportiraš v TEŠ po tekočem traku (dirketno iz rudnika v peč) cenejša od bilokakšnega uvoza. Je pa res da premog prinese še eno dodatno težavo, to je "nevarni" odpadek (pepel) ki ga je potrebno nekam pravilno deponirat. No ker tudi izkop premoga pušča posledice (pogrezanje površja) in je potrebno rove sanirat (nasut) in to se dela ravno s prej omenjenim pepelom. Tu gre torej za win win situacijo ko se pogleda celoten krog in kot tak je tudi v ekonomskih kalkulacijah tako za premogovnik kot za TEŠ. Bilokakšna druga opcija bi bila sumarno dražja oz. recimo tako da brez premogovnika bi TEŠ delal izgubo oz. se nebi nikoli zgradil ker naložba ne bi bila nikoli pokrita.
Tehnično je tako cena lignita ki ga trasportiraš v TEŠ po tekočem traku (dirketno iz rudnika v peč) cenejša od bilokakšnega uvoza. Je pa res da premog prinese še eno dodatno težavo, to je "nevarni" odpadek (pepel) ki ga je potrebno nekam pravilno deponirat. No ker tudi izkop premoga pušča posledice (pogrezanje površja) in je potrebno rove sanirat (nasut) in to se dela ravno s prej omenjenim pepelom. Tu gre torej za win win situacijo ko se pogleda celoten krog in kot tak je tudi v ekonomskih kalkulacijah tako za premogovnik kot za TEŠ. Bilokakšna druga opcija bi bila sumarno dražja oz. recimo tako da brez premogovnika bi TEŠ delal izgubo oz. se nebi nikoli zgradil ker naložba ne bi bila nikoli pokrita.
Citat:
Uporabnik masevc pravi:
Citat:
Uporabnik jtfc pravi:
Kaj to pomeni, da drugi bodo vsi prežgali centrale?
Bolje, da si tiho in se ne smesis vec
Tolk, kot me bo osmešila ta država se sam ne bom v 100 življenjih.
Če pa centrala napišem namesto kotla, se mi zdi da je pa isto po pomenu. Brez obojega ne dela.
Nazadnje urejeno:
No ampak sedaj je jasno:
- lignit je zanič premog
- transport lignita se ne izplača
- poraba je možna samo izključno v termoelektrarni, ki mora stati v bližini, po možnosti trasport s trakom
- cena elektrike mora biti dovolj visoka, da pokrije tako izkop, kot transport
Cena elektrike je znana.
Strošek izkopa in transporta tudi.
Količina denarja vržena v projekt TEŠ 6 je tudi relativno znana (koliko je šlo v TEŠ 6 ni znano, znan je samo skupen znesek z vsemi provizijami).
Matematika je tudi zelo enostavna veda, toliko je obvladajo tudi ekonomisti:
letni izkupiček od prodaje elektrike > skupnih stroškov.
V kolikor ni, pomeni, da bo elekrarna delal z izgubo. Torej je bolje, da se zapre, ker se bo v nasprotnem primeru samo povečeval znesek vržen v TEŠ6. Prej se zapre, bolje bo. Da se ustavi projek preden je končan še bolje. Potopleni stroški so nekaj kar je izgubljeno, tega se ne splača reševati. In to pomeni, da je potrebno zapreti tudi rudnik. (kapitalizem, hoteli smo ga)
Tu so sicer še drugi stroški:
- socialni mir, ki ga sedaj zagotavljajo delovna mesta
- onesnaženje, ki povzroča višje stroške zdravstvenih storitev
- degradacija okolja, ki uničuje možnost kmetijstva in turizma v okolici
....
Vse se da izračunati (rezultat bo verjetno vedno v korist zapiranja), vendar je potrebno to narediti s čisto glavo, ne pa da imaš rdeče očala na glavi.
- lignit je zanič premog
- transport lignita se ne izplača
- poraba je možna samo izključno v termoelektrarni, ki mora stati v bližini, po možnosti trasport s trakom
- cena elektrike mora biti dovolj visoka, da pokrije tako izkop, kot transport
Cena elektrike je znana.
Strošek izkopa in transporta tudi.
Količina denarja vržena v projekt TEŠ 6 je tudi relativno znana (koliko je šlo v TEŠ 6 ni znano, znan je samo skupen znesek z vsemi provizijami).
Matematika je tudi zelo enostavna veda, toliko je obvladajo tudi ekonomisti:
letni izkupiček od prodaje elektrike > skupnih stroškov.
V kolikor ni, pomeni, da bo elekrarna delal z izgubo. Torej je bolje, da se zapre, ker se bo v nasprotnem primeru samo povečeval znesek vržen v TEŠ6. Prej se zapre, bolje bo. Da se ustavi projek preden je končan še bolje. Potopleni stroški so nekaj kar je izgubljeno, tega se ne splača reševati. In to pomeni, da je potrebno zapreti tudi rudnik. (kapitalizem, hoteli smo ga)
Tu so sicer še drugi stroški:
- socialni mir, ki ga sedaj zagotavljajo delovna mesta
- onesnaženje, ki povzroča višje stroške zdravstvenih storitev
- degradacija okolja, ki uničuje možnost kmetijstva in turizma v okolici
....
Vse se da izračunati (rezultat bo verjetno vedno v korist zapiranja), vendar je potrebno to narediti s čisto glavo, ne pa da imaš rdeče očala na glavi.
