Citat:
Najbolj dobičkonosna veja vseh tehničnih panog, povsod po svetu je jamranje o pomanjkanju kadrov in opozarjanje na prihajajočo kadrovsko krizo. Obstaja celo izraz za to: "Shortage shouting" (www.google.si/search...houting" ). Ostala gesla za googlanje so "skill shortage", "talent shortage" in podobno.
Ponavadi gre takole:
1) Naredi anketo med direktorji in lastniki podjetij. Vprašaj jih če imajo njihovi inženirji premajhne plače in če jih je preveč.
2) Iz odgovorov (99.87% in 99.65% "ne" na eno in drugo vprašanje) potegni brihten zaključek, da imamo kritično pomanjkanje tehničnega kadra in da je nujno treba usmeriti mladino v tehnične poklice.
3) Za mnenje povprašaj profesorje iz tehničnih fakultet: "Jo, jooooo, seveda, po naših diplomantih je veliiiko povpraševanje, takoj dobijo službo"
4) Vse to posreduj medijem in po potrebi podmaži.
Plemenita veščina shortage shoutinga je skoraj tako stara kot industrijska revolucija. Najzgodnejši znani članek na to temo je bil objavljen tam enkrat okoli leta 1948 v reviji Time, opozarja pa na prihajajoče kritično pomanjkanje oseb z znanjem jedrske fizike. Takrat so namreč mislili, da bo vse poganjala jedrska energija, od avtov in vlakov, pa do aeroplanov (en.wikipedia.org/wik...r_aircraft ).
Zanimiva shortage shouterska epizoda se je zgodila tudi pri nas. Začelo se je tam enkrat v 1980tih, v časih usmerjenega izobraževanja. Nek birokrat je opazil, da je število vpisov za usposabljanje za finomehanike začelo strmo padati. Politika je zagnala paniko, finomehaniko razglasila za deficitaren poklic in se retorično spraševala: "Če ne bo mladih finomehanikov- kdo bo vzdrževal pisalne stroje, teleprinterje, registrske blagajne na ročni pogon in podobne naprave bistvenega pomena za obstoj naše civilizacije?" Rezultat je bil pričakovan: Množica nezaposlenih finomehanikov par let kasneje in politika, ki se je retorično spraševala: "Pa kaj je bilo tem ljudem, da so se šli tako množično učit finomehanike? Sedaj moramo pa mi vse prekvalificirat!"
Zadnje čase je shortage shouting malo potihnil, vsaj zdi se tako. Če še kdo objavi kak članek na to temo, skrbno pazi, da onemogoči komentiranje.
Od medijev in politikov na splošno kake odkritosrčnosti na to temo ne moremo pričakovati. Še najdlje je šel leta 2010 Anthony Whelan, šef kabineta Neelie Kroes, ko je bila še komisarka za digitalne zadeve:
www.euractiv.com/inf...ews-493719
Tip je čisto jasno in glasno povedal, da so inženirska plače previsoke in da je treba zbiti dol. Verjetno se mu je kaj zareklo ali kaj takega.
Glede na to, da so Finance poslovni časopis, od njih ne pričakuj kakih simpatij zaradi nizkih plač. S to temo se ne bodo ukvarjale, visoke inženirske plače niso v interesu večine njihovih bralcev. Veliko je že to, da že leta niso objavile shortage shouterskega članka.
) ziher ni imela nobenih vprašanj, kajne? 
