imel sem res malo časa - direktno s službe, sonce je bilo, čez kakšno uro pa tekma, neka vaška liga... pa sem hitro, kar v kavbojkah, pograbil board, in odhitel na bližnji hrib... z mano je bil pa še brat od bivše... še dobro...
sicer je bil hrib v senci, tako da je bil sneg ravno pravi. spustim se prvič, tako malo, za dušo, drugič, vmes malo skočim, tretjič se pa zapeljem, pa sem se hotel nekako ustaviti na zanimiv način, tako, po robniku sem se mislil ustaviti, v tistem sem pa zapeljal v sončni del snežne podlage, ki je bila seveda mehkejša.
dok si rekel keks, sem bil na tleh... samo začutil sem, kako mi je užgalo v nogi, prav začutil sem. vzrok - Burtonove vezi, vsaj te, ki jih imam, imajo tri klipsne - dve čez nart in ena nad gležnjem. no, to nad gležnjem sem si slabo zapel, ali pa se je odpela... spodnji dve pa nista popustili...
zdaj si pa predstavljaj, kaj je naredilo z gležnjem...
potem sem samo hitro dal bootse dol, ker sem vedel - kasneje ko bom dal dol, težje bo, si nabasal snega v nogavico in odskakljal proti domu... that's how it was.
za službo pa je bil uradni razlog "padec zaradi poledenelega dvorišča" - ravno sem začel delat in smo imeli dela čez glavo - vsak dan 11 ur. da bi rekel, da sem padel z boardom, bi me šef dal iz hlač...
@Boskosi: vem, čutim vsako spremembo vremena, včasih, če recimo čepim dlje časa, mam drug dan tudi čisto trd gleženj. hvala bogu za skaterske superge... ko slikam koncerte je obvezna oprema skaterski copat - na Noči radia Belvi, sem mel navadne superge in sem mel drug dan tak gleženj, da tudi stopit nisem mogel nanj...