Prevzem lisinga - poslovni najem?
- Ustvarjalec teme darlev
- Začetni datum
Ni to to. Prejšnji lizing mora biti poplačan, potem se avto prepiše ali najprej na pravni in šele nato na fizično osebo, ali pa kar direkt (ne vem kakšno je razmerje med fizično in pravno osebo).
Pa se ga lahko v odkupi po odkupni vrednosti (najveckrat so smesno nizke) ali ti ceno podvojijo? Imate kaksne izkusnje?
Tukaj boš dobil veliko različnih odgovorov. Odvisno kateri revizor spiše mnenje. Tudi lizing hiše postopajo vsaka drugače.
Striktno pravno gledano (da so izpolnjeni pogoji za poslovni najem), se odkupna vrednost ne sme nikjer omenjati (ni zapisana niti v pogodbi). Ta odkupna vrednost je nastavljena nizko zato, da lizing hiša ne bi imela izgube, če dobi avto nazaj po koncu najema. Jasno, zaradi tega so višje mesečne najemnine.
Povsem pravilno (tudi z davčnega vidika, po mojem mnenju) bi bilo, da se za vsako vozilo po zaključku najema naredi cenitev in se ga prodaja po tržni ceni. Ne glede na to, kdo je kupec.
Vem pa, da lizing hiše prodajajo po "odkupni ceni". S tem je tudi država prikrajšana za nekaj DDV-ja. Kdo lahko odkupi po odkupni ceni, pa je spet od lizing hiše do lizing različno. Ene prodajo po tej ceni samo lizingojemalcu, druge pa komerkoli.
@ferdo: DDV je plačan v obrokih, prodaja vozila pa je nov promet in višja kot je PC višji je DDV, ki bi ga prejela država.
@JosipBroz: Načeloma drži, je pa v skladu s SRS in MRS tudi to, da v pogodbi napišeš, da je odkup mogoč vendar po tržni ceni.
Sicer pa je tržna cena hudo širok pojem. FURS recimo nikoli ne zahteva cenitve pooblaščenega cenilca in sprejme kot dokazilo tudi EUROTAX cenitev, ki jo naredi prodajalec vozila. Ta pa lahko oceni stanje vozila, veliko slabše kot je dejansko in s tem zelo spusti ceno.
@JosipBroz: Načeloma drži, je pa v skladu s SRS in MRS tudi to, da v pogodbi napišeš, da je odkup mogoč vendar po tržni ceni.
Sicer pa je tržna cena hudo širok pojem. FURS recimo nikoli ne zahteva cenitve pooblaščenega cenilca in sprejme kot dokazilo tudi EUROTAX cenitev, ki jo naredi prodajalec vozila. Ta pa lahko oceni stanje vozila, veliko slabše kot je dejansko in s tem zelo spusti ceno.
Ampak, če je "odkupna vrednost nastavljena nizko zato, da lizing hiša ne bi imela izgube, če dobi avto nazaj po koncu najema. Jasno, zaradi tega so višje mesečne najemnin" je torej DDV plačan na "previsoke" obroke in je država že dobila svoje ?
Ena zadeva je najemnina in druga je potem prodaja vozila. Ti dve zadevi nista povezani. Višina obroka - najemnine, je stvar dogovora med strankama in vsebuje DDV. To je tudi stvar pogodbe o poslovnem najemu, kjer se definira izključno in zgolj najemnina.
Po kakšni ceni pa se bo vozilo po izteku najema prodalo in komu, pa se odloča lastnik, to je lizingojemalec.
Recimo, da imaš ti stanovanje, ki je na trgu vredno 100.000 EUR. Oddajaš ga najemniku za mesečno najemnino 500 EUR. Najemnika imaš notri 10 let. Torej si z najemninami zaslužil 60.000 EUR v tem obdobju. Sedaj se je najemna pogodba iztekla in ti si se kot lastnik odločil, da stanovanje prodaš. Ga boš prodal za 100.000 EUR, kolikor je tržna cena? Ali ga boš prodal za 40.000 EUR, ker si baje itak že z najemninami zaslužil 60.000 EUR?
Sedaj primerjamo ne samo japke pa hruške, ampak imamo že slive v primerjavi.
Dajte si prvo razčisti pojme leasing, finančni leasing, poslovni najem, najem (in to iz davčnega vidika ozr. knjigovodskega) itd. pa potem še enkrat začet to temo.
Dajte si prvo razčisti pojme leasing, finančni leasing, poslovni najem, najem (in to iz davčnega vidika ozr. knjigovodskega) itd. pa potem še enkrat začet to temo.
Na hitro imamo več opcij:
Avto je na finančnem leasingu. Po poplačilu zadnjega obroka leasing izda soglasje za prenos lastništva. Avto preide v last firme, kaj oni delajo z njim je stavr računovodje.
Avto je na operativnem leasingu. Tukaj imamo dve opciji. Ena je z ostankom vrednosti, druga pa brez.
Ostanek vrednosti so imele stare pogodbe. Pri plačilu zadnjega obroka je tukaj leasing izdal račun na avtohišo po želji stranke, ki je potem lahko kupila vozilo po ostanku vrednosti in pa proviziji če si jo je zadržala avtohiša.
Pri pogodbi kjer ni ostanka vrednosti, plačuješ najem in z zadnjim obrokom vrneš avto leasing hiši. Oni ga potem dajo na avkcijo znotraj hiše in prodajo.
To je v grobem... leasinge z ostankom vrednosti so imeli radi direktorji. Avto je bil pisan na službo, obrok je šel v stroške (zmanjšanje dobička), potni nalogi so bili narejeni tako da tudi privatne vožnje niso bile zavedene kot boniteta v plači. Ko je bilo konec je imel avtonizko odkupno ceno ga je seveda kupil in prodal naprej kot fizična oseba, hkrati pa še zaslužil. Pri fizični osebi se davek na dobiček tukaj ne obračuna tako da je šlo bp par jurčkov v žep.
Avto je na finančnem leasingu. Po poplačilu zadnjega obroka leasing izda soglasje za prenos lastništva. Avto preide v last firme, kaj oni delajo z njim je stavr računovodje.
Avto je na operativnem leasingu. Tukaj imamo dve opciji. Ena je z ostankom vrednosti, druga pa brez.
Ostanek vrednosti so imele stare pogodbe. Pri plačilu zadnjega obroka je tukaj leasing izdal račun na avtohišo po želji stranke, ki je potem lahko kupila vozilo po ostanku vrednosti in pa proviziji če si jo je zadržala avtohiša.
Pri pogodbi kjer ni ostanka vrednosti, plačuješ najem in z zadnjim obrokom vrneš avto leasing hiši. Oni ga potem dajo na avkcijo znotraj hiše in prodajo.
To je v grobem... leasinge z ostankom vrednosti so imeli radi direktorji. Avto je bil pisan na službo, obrok je šel v stroške (zmanjšanje dobička), potni nalogi so bili narejeni tako da tudi privatne vožnje niso bile zavedene kot boniteta v plači. Ko je bilo konec je imel avtonizko odkupno ceno ga je seveda kupil in prodal naprej kot fizična oseba, hkrati pa še zaslužil. Pri fizični osebi se davek na dobiček tukaj ne obračuna tako da je šlo bp par jurčkov v žep.
Citat:
Uporabnik gr69 pravi:
Sedaj primerjamo ne samo japke pa hruške, ampak imamo že slive v primerjavi.
Dajte si prvo razčisti pojme leasing, finančni leasing, poslovni najem, najem (in to iz davčnega vidika ozr. knjigovodskega) itd. pa potem še enkrat začet to temo.
Pojmi so že razčiščeni. Vprašanje tega, ki je postavil temo pa je:
Kdo lahko odkupi vozilo po odkupni vrednosti (po končanem poslovnem najemu)? Ali je to lahko samo lizingojemalec, ali pa ga po tej "nizki" ceni lahko odkupi tudi tretja oseba?
Pa podaj prosim relevantno revizorsko mnenje za tvoj odgovor.
Jaz ene in edine resnice do sedaj še nisem našel.
Kriterije za izpolnjevanje pogojev, da se pogodba lahko tretira kot poslovni najem, pa verjetno poznaš.
Dokler v istem stavku uporablješ "poslovni najem" in "odkupna vrednost" in ni nikalnega zaimka ozr. nikalnice med njimi, ne moremo govoriti o tem, da so pojmi razčiščeni.
Precej poenostavljeno:
Poslovni najem => po izteku "uporabe" (dobe najema) se predmet vrne najemudajalcu - kaj on naredi z njim "ni naša skrb", predmet se vodi kot osnovno sredstvo pri najemudajalcu (popolna poenostavitev: rent-a-car).
Finančni leasing => oblika financiranja, predmet načeloma z zadnjim obrokom preide v lastništvo, predmet se vodi kot osnovno sredstvo pri najemujemalcu. Pri tej obliki je v vsakem trenutku možno izračunati "odkupno vrednost". Aja - popolna poenostavitev: to je kredit, kjer je sam predmet financiranja "zavarovanje" tega kredita (predmet je do konca v pravnem lastništvu "banke").
Kaj je zanimalo avtorja iz njegovega vprašanja ni moč razbrati - daje pa slutiti, da bi "finančni leasing" firme, prevzela fizična oseba - tu se zadeva uredi na tak način, da se morajo vse tri strani dogovoriti "kako" - leasingjemalec bo želel dobiti nekaj za predmet, ki sploh ni njegov. Banka bo želela "obdržati pogodbo do konca z enako mero sigurnosti". Novi najemojemalec pa seveda "čim manj plačati". Zdaj pa to spravi na papir in izpelji.
Za konec - da ne bi kdo prišel na idejo in bi s sedanjim leasingojemalcem sklenil pogodbo in njemu plačeval obroke - le-ta pa banki naprej - idealen recept za nateg.
Precej poenostavljeno:
Poslovni najem => po izteku "uporabe" (dobe najema) se predmet vrne najemudajalcu - kaj on naredi z njim "ni naša skrb", predmet se vodi kot osnovno sredstvo pri najemudajalcu (popolna poenostavitev: rent-a-car).
Finančni leasing => oblika financiranja, predmet načeloma z zadnjim obrokom preide v lastništvo, predmet se vodi kot osnovno sredstvo pri najemujemalcu. Pri tej obliki je v vsakem trenutku možno izračunati "odkupno vrednost". Aja - popolna poenostavitev: to je kredit, kjer je sam predmet financiranja "zavarovanje" tega kredita (predmet je do konca v pravnem lastništvu "banke").
Kaj je zanimalo avtorja iz njegovega vprašanja ni moč razbrati - daje pa slutiti, da bi "finančni leasing" firme, prevzela fizična oseba - tu se zadeva uredi na tak način, da se morajo vse tri strani dogovoriti "kako" - leasingjemalec bo želel dobiti nekaj za predmet, ki sploh ni njegov. Banka bo želela "obdržati pogodbo do konca z enako mero sigurnosti". Novi najemojemalec pa seveda "čim manj plačati". Zdaj pa to spravi na papir in izpelji.
Za konec - da ne bi kdo prišel na idejo in bi s sedanjim leasingojemalcem sklenil pogodbo in njemu plačeval obroke - le-ta pa banki naprej - idealen recept za nateg.
Citat:
Uporabnik JosipBroz pravi:
Citat:
Uporabnik gr69 pravi:
Sedaj primerjamo ne samo japke pa hruške, ampak imamo že slive v primerjavi.
Dajte si prvo razčisti pojme leasing, finančni leasing, poslovni najem, najem (in to iz davčnega vidika ozr. knjigovodskega) itd. pa potem še enkrat začet to temo.
Pojmi so že razčiščeni. Vprašanje tega, ki je postavil temo pa je:
Kdo lahko odkupi vozilo po odkupni vrednosti (po končanem poslovnem najemu)? Ali je to lahko samo lizingojemalec, ali pa ga po tej "nizki" ceni lahko odkupi tudi tretja oseba?
Pa podaj prosim relevantno revizorsko mnenje za tvoj odgovor.
Jaz ene in edine resnice do sedaj še nisem našel.
Kriterije za izpolnjevanje pogojev, da se pogodba lahko tretira kot poslovni najem, pa verjetno poznaš.
sem ti že napisal... v kolikor se gre za operativni leasing (katerga vsi omenjajo kot poslovni najem) z ostankov vrednosti gre ponavadi tako da lizingojemalec pokliče lizing, kateri avtohiši naj izstavijo račun. Potem pa na avtohiši prodajo avto naprej fizični osebi.
Seveda lahko lizing hiša izstavi račun avto hiši. Ampak po kateri vrednosti? Pri operativcu ni nobenega "preostanka vrednosti". temu se enostavno reče odkup. Kar pa ni prav in ne sme biti dogovorjeno vnaprej, drugače ne gre več za poslovni najem (operativni lizing).Citat:
Uporabnik mitja155 pravi:
Citat:
Uporabnik JosipBroz pravi:
Citat:
Uporabnik gr69 pravi:
Sedaj primerjamo ne samo japke pa hruške, ampak imamo že slive v primerjavi.
Dajte si prvo razčisti pojme leasing, finančni leasing, poslovni najem, najem (in to iz davčnega vidika ozr. knjigovodskega) itd. pa potem še enkrat začet to temo.
Pojmi so že razčiščeni. Vprašanje tega, ki je postavil temo pa je:
Kdo lahko odkupi vozilo po odkupni vrednosti (po končanem poslovnem najemu)? Ali je to lahko samo lizingojemalec, ali pa ga po tej "nizki" ceni lahko odkupi tudi tretja oseba?
Pa podaj prosim relevantno revizorsko mnenje za tvoj odgovor.
Jaz ene in edine resnice do sedaj še nisem našel.
Kriterije za izpolnjevanje pogojev, da se pogodba lahko tretira kot poslovni najem, pa verjetno poznaš.
sem ti že napisal... v kolikor se gre za operativni leasing (katerga vsi omenjajo kot poslovni najem) z ostankov vrednosti gre ponavadi tako da lizingojemalec pokliče lizing, kateri avtohiši naj izstavijo račun. Potem pa na avtohiši prodajo avto naprej fizični osebi.
Prosim ne jemlji besed iz konteksta in ne kopiraj definicij različnih lizingov, ker to nas kar nekaj tukaj gor zelo dobro pozna. Kaj hoče odpiralec teme je razvidno že iz naslova teme - "prevzem lizinga - poslovni najem "Citat:
Uporabnik gr69 pravi:
Dokler v istem stavku uporablješ "poslovni najem" in "odkupna vrednost" in ni nikalnega zaimka ozr. nikalnice med njimi, ne moremo govoriti o tem, da so pojmi razčiščeni.
Precej poenostavljeno:
Poslovni najem => po izteku "uporabe" (dobe najema) se predmet vrne najemudajalcu - kaj on naredi z njim "ni naša skrb", predmet se vodi kot osnovno sredstvo pri najemudajalcu (popolna poenostavitev: rent-a-car).
Finančni leasing => oblika financiranja, predmet načeloma z zadnjim obrokom preide v lastništvo, predmet se vodi kot osnovno sredstvo pri najemujemalcu. Pri tej obliki je v vsakem trenutku možno izračunati "odkupno vrednost". Aja - popolna poenostavitev: to je kredit, kjer je sam predmet financiranja "zavarovanje" tega kredita (predmet je do konca v pravnem lastništvu "banke").
Kaj je zanimalo avtorja iz njegovega vprašanja ni moč razbrati - daje pa slutiti, da bi "finančni leasing" firme, prevzela fizična oseba - tu se zadeva uredi na tak način, da se morajo vse tri strani dogovoriti "kako" - leasingjemalec bo želel dobiti nekaj za predmet, ki sploh ni njegov. Banka bo želela "obdržati pogodbo do konca z enako mero sigurnosti". Novi najemojemalec pa seveda "čim manj plačati". Zdaj pa to spravi na papir in izpelji.
Za konec - da ne bi kdo prišel na idejo in bi s sedanjim leasingojemalcem sklenil pogodbo in njemu plačeval obroke - le-ta pa banki naprej - idealen recept za nateg.
Če prebereš vse moje prispevke v tej temi boš videl, da sloraj v vsakem omenjam, da pri poslovnem najemu nikjer ne smeš omenjati odkupne vrednosti. To je pravilo št. 1. Bog i batina, po domače. Zato mi prosim ne očitaj, da nimam razčiščenih pojmov.
Verjetno pa dobro veš, kako so se delali poslovni najemi v praksi. Vse je bilo že v naprej dogovorjeno, kar se odkupa tiče. Torej čim višji obroki najemnine, ker gre firmi v stroške, ter čim nižji odkup, da se bo na koncu direktor (ali pa kdo drug) še malo pogrel na ta račun. Čeprav v pogodbi ni ne duha in sluha o odkupu, je bil ta dogovorjen že ob sklenitvi pogodbe (ustno alu pa s ponudbo, ki ni del pogodbe). Torej teoretično pogodba izpolnjuje pogoje za operativni lizing.
Čeprav se verjetno strinjava, da gre v ozadju za skriti finančni lizing, zapakiran v drugo obliko.
Še vedno pa nisi odgovoril na temeljno vprašanje: po kakšni ceni lahko lizing hiša proda vozilo po izteku najema? In komu?
To, da po tržni ceni komerkoli, sem jaz že napisal v enem prejšnjih postov. Se pa v praksi dela drugače. Prodaja se po odkupni ceni, ki sploh ne obstaja v pogodbi. Obstaja pa v dogovorih in ponudbah pred začetkom lizinga. To pa ja.
Po vrednosti po kateri lahko proda vozilo. Če bo ta enaka kot amortizacijska vrednost pač "nikome ništa", če bo višja kot preostala amortizacijska vrednost bo pač šla razlika kot izredni prihodek v knjige, če bo pa nižja kot preostala amortizacijska vrednost pa pač kot izredni odhodek.
edit:
K tvojem dodatnem "vprašanju" - seveda ne sme v pogodbi biti določena "odkupna" vrednost. In ja - načeloma ne bi smel kupiti najemojemalec.
Ampak če je vse zastavljeno "by the book" (predvsem amortizacija) bo "preostala vrednost" nekje v okviru tržne vrednosti (mimogrede - kako boš pa določil "tržno vrednost"?).
In če vse strani v maleverzaciji niso ravno največji loleki, bo zelo težko dokazati, da je šlo za fiktivni poslovni najem (za katerem stoji dejansko navaden finančni leasing).
Pa še enkrat k osnovnem vprašanju - iz čega ti sklepaš, da želi avtor "odkupiti" vozilo in ne samo nadaljevati leasinga? Ker prevzem pomeni "nadaljevati" - odkup pa je nekaj drugega.
Pa za konec - koji k...c vas boli, če se te malverzacije dogajajo v privatnih podjetjih? Dokler tega ne izkorišča kakšen "javni uslužbenec" in si s tem povečuje dohodek ali izčrpava firmo, mi je popolnoma vseeno - država svoje dobi tako ali drugače (več ali manj - ozr. tisto kar se "zgubi" je v celotni zgodbi skoraj zanemarljivo).
Da pa bodo tisti, ki so pri koritu prvi odkupili takšne avte pa je itak jasno.
Nazadnje urejeno:
Citat:
Uporabnik gr69 pravi:
Po vrednosti po kateri lahko proda vozilo. Če bo ta enaka kot amortizacijska vrednost pač "nikome ništa", če bo višja kot preostala amortizacijska vrednost bo pač šla razlika kot izredni prihodek v knjige, če bo pa nižja kot preostala amortizacijska vrednost pa pač kot izredni odhodek.
edit:
K tvojem dodatnem "vprašanju" - seveda ne sme v pogodbi biti določena "odkupna" vrednost. In ja - načeloma ne bi smel kupiti najemojemalec.
Ampak če je vse zastavljeno "by the book" (predvsem amortizacija) bo "preostala vrednost" nekje v okviru tržne vrednosti (mimogrede - kako boš pa določil "tržno vrednost"?).
In če vse strani v maleverzaciji niso ravno največji loleki, bo zelo težko dokazati, da je šlo za fiktivni poslovni najem (za katerem stoji dejansko navaden finančni leasing).
Pa še enkrat k osnovnem vprašanju - iz čega ti sklepaš, da želi avtor "odkupiti" vozilo in ne samo nadaljevati leasinga? Ker prevzem pomeni "nadaljevati" - odkup pa je nekaj drugega.
Pa za konec - koji k...c vas boli, če se te malverzacije dogajajo v privatnih podjetjih? Dokler tega ne izkorišča kakšen "javni uslužbenec" in si s tem povečuje dohodek ali izčrpava firmo, mi je popolnoma vseeno - država svoje dobi tako ali drugače (več ali manj - ozr. tisto kar se "zgubi" je v celotni zgodbi skoraj zanemarljivo).
Da pa bodo tisti, ki so pri koritu prvi odkupili takšne avte pa je itak jasno.
Oprosti, ampak nisi povedal nič novega. Midva oba veva kako stvari potekajo. Pa po mojem mnenju ne bi smele tako. Malverzacija je zame malverzacija. Ni važno ali je vmes javni uslužbenec ali ne.
Podobne teme
