Prejeti računi (menda po novem)

jurek1973

Guru
3. sep 2007
4.414
1.391
113
Računovodkinja mi nekaj pravi, da je po novem (od 1.7. ???? naprej) potrebno drugače obračunavati davek pri prejetih računih.
In sicer: če dobim račun od dobavitelja iz tujine, lahko davek odbijam šele (pz. se samoobdavčim) , ko je blago v celoti prejeto.
Če pa račun prejmem od SLO dobavitelja, pa lahko davek odbijam takoj, ko prejmem račun.

A je to res tako, al sem kaj narobe razumel?
 

erikson

Guru
25. avg 2007
23.689
7.413
113
Tole je spisal Grok AI.

Da, tvoja razumevanje je v osnovi pravilno, vendar naj pojasnim podrobnosti na podlagi aktualne slovenske zakonodaje o DDV (ZDDV-1) in pojasnil Finančne uprave RS (FURS). To ni nujno "novo" pravilo od 1. 7. 2025 naprej v smislu popolne spremembe, ampak je standardna ureditev, ki pa je lahko poostrena zaradi obvezne predložitve evidenc obračunanega DDV in odbitka DDV od 1. 7. 2025 dalje. Te evidence zahtevajo natančnejše vodenje in dokazovanje, kar lahko vpliva na prakso, zlasti pri tujih dobavah, kjer moraš imeti jasne dokaze o prejemu blaga. Poglejmo razlike korak za korakom.

Osnovna pravila za odbitek DDV
  • Pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko postane DDV "zapadel v plačilo" (chargeable), kar ureja 62. člen ZDDV-1. To je usklajeno z EU direktivo o DDV (2006/112/ES).
  • Odbitek lahko uveljavljaš v obračunu DDV za obdobje, ko je nastala pravica, ali kasneje (do prekluzivnega roka, npr. 3 leta).
  • Ključno je, da imaš veljaven račun in da je izpolnjen obdavčljivi dogodek (dobava ali pridobitev blaga).
Razlika med slovenskimi (domačimi) in tujimi (EU) dobavitelji

Vrsta dobaviteljaKdaj nastane obdavčljivi dogodek?Kdaj nastane pravica do odbitka DDV?Praktične posledice
Slovenski (domači) dobaviteljOb dobavi blaga (ko blago preide v tvojo posest ali je dobava opravljena, po 76. členu ZDDV-1). Če je predplačilo, ob plačilu.Običajno takoj ob prejemu računa, če je dobava opravljena in račun vključuje DDV (po 63. členu ZDDV-1). Pravica nastane, ko je DDV zapadel za dobavitelja (ob dobavi), in ga lahko odbijaš, če imaš račun.Lahko odbijaš DDV takoj v obračunu DDV za obdobje prejema računa, če so izpolnjeni pogoji (račun je veljaven, blago je za obdavčljivo dejavnost). Ni potrebe po dodatnem čakanju na fizični prejem, če račun dokazuje dobavo.
Tuji (EU) dobavitelj – intra-EU pridobitev blagaOb pridobitvi blaga (ko se konča prevoz in blago prispe v Slovenijo, po 34. členu ZDDV-1).Šele ob pridobitvi blaga, saj se takrat samoobdavčiš z DDV (obračunaš ga sam). Pravica do odbitka nastane hkrati z obveznostjo obračuna: na dan izdaje računa (če je izdan pred 15. dnem naslednjega meseca po pridobitvi) ali najkasneje 15. dan naslednjega meseca po pridobitvi (po 34. in 62. členu ZDDV-1).Ne moreš odbiti DDV samo na podlagi računa (ki je brez DDV), če blago še ni prispelo – moraš počakati na potrditev prejema (npr. prevozni dokumenti, CMR). Šele takrat se samoobdavčiš in hkrati odbijaš DDV (neto učinek je 0, če imaš polno pravico do odbitka). Če račun prejmeš pred prejemom blaga, obveznost/pravica ne nastane pred pridobitvijo.

Ali je to "novo" od 1. 7. 2025?
  • Ta razlika med domačimi in tujimi dobavami je standardna že dlje časa (iz ZDDV-1 in EU direktive), ni pa izključeno, da tvoja računovodkinja misli na poostritev zaradi novih obveznosti od 1. 7. 2025: vsi davčni zavezanci morajo predložiti evidence obračunanega DDV in evidence odbitka DDV (dopolnitev 85. in novi 85.b člen ZDDV-1). To pomeni natančnejše vodenje knjigovodstva in dokazovanje (npr. s prevoznimi dokumenti za tuje dobave), kar lahko v praksi pomeni strožje preverjanje prejema blaga pred odbitkom.
  • Če ni dokazov o prejemu blaga pri intra-EU pridobitvah, tvegaš, da odbitek ni priznan pri davčnem nadzoru. Za domače dobave je to manj problematično, saj DDV že obračuna dobavitelj.
  • FURS je julija 2025 izdal pojasnilo o nastanku obveznosti in odbitka pri intra-EU pridobitvah, kar lahko nakazuje večji poudarek na tem. https://www.fu.gov.si/fileadmin/Int..._blaga_znotraj_Unije_in_odbitek_tega_DDV.docx
 

jurek1973

Guru
3. sep 2007
4.414
1.391
113
Pa v tej državi jebe lud zbunjenog.

Dobavitelju v tujini pošiljam vask teden naročilo za nekaj stvari.
Dobavni rok je od nekaj tednov do nekaj mesecsv.
Ko dobi naročilo, mi tudi pošlje račun, ki ga moram plačat, sicer sploh mojih naročil ne postavi v čakalno vrsto.
Nekaj stvari ima dobvitelj na zalogi, nekaj mora narediti.
Pošlje takoj, ko je možno.
In tako se zgodi, da na tovornjaku dobim eno stvar ki sem jo naročil marca, dve stvari iz maja in nekaj drobnega materiala, ki sem ga naročil prejšnji teden. (in torej plačal na računu iz marca, maja in prejšnji teden)

Prej sem vse račune od dobavitelja plačal, ko sem jih dobim in hkrati vpisal v davčni obračun. Samoobdavčitev in odbitek vstpnega davka, torej + in - , neto izplen države 0. In davčni vidik je bil zame zaključen.

Po novem pa račun dobim, še vedno ga moram plačat, potem pa ga dam na kup papirjev in vsak teden, ko pride tovornjak, iščem in kljukam postavke na računih. In ko so vse postavke obkljukane, dam račun v davčno knjigo. + in -, torej spet 0 izplen za državo. Ampak dodatnega dela imam pa veliko. Pa na veselje inšpektorjev, veliko možnosti za napako.

v čem je sploh štos, da ne morem računa iz tujine takoj dati v davčne knjige? Saj davka država itak 0 dobi.
 

Matko

pohodnik
18. jul 2007
5.757
786
113
1) strogo formalno ti plačuješ avansne račune

2) še vedno poenostavljaš, dejansko bi moral narediti obračun DDV po dobavnici :p