@
MG3: Zares lepa hvala za tvoj pogum in objavo komentarja!!! Jaz bom dodal le tole - od dobre volje zdravniškega osebja smo odvisni vsi (o tem lahko med vrsticami bereš tudi v nadaljevanju). In še ena
neokusna primerjava - je tudi res, da ima slaba volja npr. pri civilnem pilotu lahko neprimerno obsežnejše posledice ...
No takole, končno sem uspel sestaviti nekaj daljši prispevek v tej debati. Najprej objavljam v celoti pismo, ki je bilo omenjano v prejšnjih prispevkih:
- - - - - - -
Prestrašil Slovenke
Dr. Marsden Wagner, ameriški profesor, perinatolog in epidemiolog, je v intervjuju Polovica žensk, ki hodi po Ljubljani, ima pohabljene genitalije, s svojim arogantnim nepoznavanjem zgodovine, politike, perinatologije in porodništva zagotovo dodobra prestrašil Slovenke.
Vsaka ženska, ki je prebrala njegove vehementne izjave o zdravnikih, ki iz strahu in lastne predstave o božjem poslanstvu mučijo in pohabljajo porodnice, si ne bi nikoli več želela zanositi, kaj šele roditi. Naravni porod, ki ga tako jezno zagovarja, je samo ena skrajnost modernega »naravnega poroda«. Ženske, ki so rojevale naravno še ne dolgo tega, niso imele nikakršnega porodnega načrta, babici, ki je prišla pomagat k porodu, ni razlagala, kaj naj dela in kako naj vodi porod, ni se kopala v banji, ni poslušala glasbe, še manj ji je mož med porodom masiral presredek. Vsi se strinjamo in nenehno ponavljamo, da je porod naraven zaključek nosečnosti. Žal so še pred 60 leti zaradi naravnega poroda ženske in novorojenčki veliko pogosteje umirali kot danes. Po drugi svetovni vojni je v Sloveniji ravno prehod rojevanja od doma v porodnišnice zmanjšal umrljivost porodnic in novorojenčkov, kar se je nadaljevalo z napredkom perinatologije in neonatologije. Zato imamo v Sloveniji po podatkih Europeristata eno najmanjših zgodnjih umrljivosti novorojenčkov v Evropi 2,1 na 1000 živorojenih, po maternalni umrljivosti pa smo nekje v sredini, 11,5 na 100.000. Na Danskem, od koder dr. Marsden Wagner izvira, je umrljivost novorojenčkov 3,0 na 1000 živorojenih, maternalna umrljivost pa 9,9 na 100.000. Ob tem v Sloveniji naredimo najmanj carskih rezov v Evropi 14,4 in le 2,9 odstotka vakuumskih porodov. Na Danskem rodi s carskim rezom 20,5 odstotka porodnic in z vakuumom 7,5. Aktivno vodenje porodništva, za katerega dr. Marsden Wagner zmotno misli, da smo ga povzeli po sovjetskem sistemu, so v Sloveniji uvedli pred 35 leti po vzoru najstarejše porodnišnice v Evropi Rotunde iz Dublina. Začetnik aktivnega vodenja poroda je bil Irec O'Driscoll, ki je že leta 1970 pričel objavljati pozitivne izsledke raziskav, s katerimi je prepričal večino strokovne javnosti v Evropi. Dokazano je, da je prispevalo k zmanjšanju umrljivosti porodnic in novorojenčkov. To še ne pomeni, da zdrava nosečnica z zdravim plodom ne more roditi brez aktivnega poseganja zdravstvenega osebja in v primerih, ko je varno za njo in plod, to tudi omogočimo. Porodnice pa se ob tem morajo zavedati, da je porod daljši in žal ravno tako boleč. Tudi rezanje presredka ni rutinsko, kot je dr. Wagner navedel v neokusni anekdoti z Madžarske, temveč se presredek prereže, ko babica oceni, da obstaja nevarnost nekontroliranega pretrganja. V Sloveniji presredek prerežemo v 51 odstotkih, na Danskem v 9,7 in v Angliji 16,4. Zato pa ima v Sloveniji raztrganino presredka večje stopnje, ki lahko povzroči težave kasneje v življenju, le 7,3 odstotka porodnic, na Danskem 17,6, v Angliji celo 27,3.
Dr. Wagner omenja tudi babice, ki naj bi bile v popolnoma podrejenem položaju. Babištvo je v Sloveniji staro že 200 let in so dobro izobražene ter izkušene v vodenju normalnih porodov. Za porod je po obstoječi slovenski zakonodaji še vedno odgovoren zdravnik, vendar babice niso v podrejenem položaju, temveč tvorno sodelujejo z njim.
Lahko zaključim, da dr. Wagner s svojimi skrajnimi prepričanji, ki jih deli z nekaterimi nekritično aktivnimi somišljeniki v Sloveniji, ne more prepričati strokovne javnosti. Iskreno pa si želim, da s svojim govorjenjem ne bi pri naših nosečnicah dodatno povečal že tako naravno prisotnega strahu pred porodom.
As. dr. Tanja Premru-Sršen, dr. med., strokovna direktorica KO za perinatologijo UKC Ljubljana
(objavljeno v Ona, 27.01.2009, rubrika: Pošta - Med seboj)
OPOMBA: Na domači strani
Ona[/COLOR] si lahko preberete še tri objavljene neodvisne komentarje bralk in bralcev revije.
- - - - - - -
Sledi moja razčlenitev nekaterih poudarkov iz začetnega intervjuja:
- Prikazano je bilo pretirano izvajanje določenih postopkov pred in med porodom, katerih namen je tudi čimvečje olajšanje porodnega dogodka za medicinsko ekipo in minimizacija vseh resursov - človeških in materialnih (se slednje sliši znano, kajne?!).
- Vse razlage so bile z vidika porodnic popolnoma dovolj občutljivo podane in po mojem mnenju morda oziroma namenoma še premalo obširne (z uradno medicinskega vidika bi to pomenilo, da bi lahko bile še bolj "agresivne" ...) - če odmislim omejitev prostora v reviji.
- Dr. Wagner malenkostno res omenja ljubljansko porodnišnico v zvezi z vakuumskimi porodi, in to daleč od kakšnega jedkega podajanja (o tem, da zdravniki ne povedo vsem vsega, je danes itak že vsakomur jasno, kajne), sicer pa skozi večino intervjuja govori veliko o (slabih) izkušnjah samih žensk porodnic, o primerjavi sistemov med različnimi državami (če kdo dvomi v njegove reference, zelo priporočam obisk naslednje ne preobsežne domače strani:
http://www.marsdenwagner.com/[/COLOR]). Morda pa se je predstavnica osrednje slovenske porodnišnice prva oglasila ravno zato, ker se je našla (tudi v imenu institucije, ki jo na nekem nivoju predstavlja?) v veliko razsvetlitvah (lahko bi napisal tudi pojasnilih, ne bom pa uporabil besede kritikah) iz intervjuja? ... Namreč, "ženske, ki hodijo po Ljubljani", še zdaleč niso vse Ljubljančanke!
- Mimogrede, mi lahko nekdo poda vsaj uradno utemeljitev stroška prisostvovanja osebe, ki si to želi, pri porodu? Tega namreč še nisem zasledil nikjer.
- Povezava slovenskega z vzhodnoevropskim sistemom porodničarstva sam razumem v največji meri predvsem (gotovo pa ni bilo mišljeno v izključnem smislu!) z vidika stopnje rezanja presredkov in to je popolnoma evidentno. Tudi po statističnih podatkih, ki kot vemo hitro prehitro in pogosto ne odražajo dejanskega (še slabšega!) stanja v sistemu. Zlasti pa takega sistema, ki nima nekega zanesljivo verodostojnega zunanjega, predvsem pa neodvisnega nadzora (upam, da se razumemo, kaj je poanta slednjega, čeprav sem morda napisal rahlo prepavšalno).
- Kakor sem sam čutil zadevni intervju, je bil le-ta ena sama velika vzpodbuda. In to je bistvena razlika v primerjavi z odzivom strokovne predstavnice ljubljanjske porodnišnice, ki ni s svojim odzivom in nastopom pokazala ničesar novega, česar pavšalno ali ne (seveda imam tudi sam veliko opazk in kakšno slabo izkušnjo) o slovenskem zdravstvu (a ne o vsem zdravniškem osebju!) še ne vemo in kar v zadnjem času še marsikje drugje počasi prodira na površje, pred oči širše javnosti. Odkrito rečeno, ko se nekdo "pri glavi" odzove s takšno prepričanostjo in uporabo besednih kombinacij, kot so "arogantno nepoznavanje", "strašenje", "vehementne izjave", "jezno zagovarjanje", "neokusna anekdota" (le za koga je lahko anekdota neokusna, a?), "skrajna prepričanja", "nekritično aktivni somišljeniki", potem to ni nekdo, ki bi si ga sam želel imeti poleg recimo ob porodu. Navedena etiketiranja v nobenem primeru niso odlika intelektualca, kaj šele poklicnega in vsaj na papirju zapriseženega skrbnika ljudskega zdravja in dobrega počutja. So pa še enkrat ogledalo. Skratka precej naduto. Veliko lahko posamezniku povesta tudi oba zaključka - na eni strani intervjuja in na drugi strani pisma. Prvi seje srečo, drugi poudarja/ponavlja strah ...
- @
Jernej: Veliko si ponavljal o možnih posledicah različnih ruptur, ne pravočasno za-/pre-rezanih presredkih itd., vendar sem skorajda prepričan, da so o teh posledicah porodnice prav dobro obveščene. Hudo pa dvomim, da se vsaj pol tako dobro porodnicam osvetli tudi vse ostale možnosti (z negativnimi
in pozitivnimi vzroki in posledicami). Kaj takega bi lahko v praksi sprožila kvečjemu porodnica sama, z dovolj poglobljenim predhodnim pristopom do tako pomembnega dogodka, z osveščenostjo (menim, da je ravno slednje bistvo vsega, česar pa, verjamem, se marsikdo boji in pri tem niti ne ciljam le na koga iz medicinske stroke, čeprav je bilo to lepo in prav nič populistično osvetljeno v intervjuju). Če znaki osveščenosti ne zaležejo, potem že vemo, koga vse je treba danes žal še vplesti ... Ali vsaj omeniti.
Na to temo sem na hitro pobrskal še malo po spletu. Prepričan sem, da si bodo naslednje z zanimanjem zagotovo prebrale vsaj vse (bodoče) mamice, pa tudi ženske, ki načrtov roditi sploh nimajo. Morda si bo katera po prebiranju vsega navedenega gradiva celo premislila.
- - - - - -
- Še en podoben intervju z dr. Wagnerjem (na portalu Biba leze) -
pozor na komentarje!:
http://bibaleze.si/clanek/nosecnost/intervju-dr-marsden-wagner-naravni-porod-izraz-zenske-moci.html[/COLOR]
- Primer enega zanimivega članka (na zanimivem portalu o babištvu):
http://www.midwiferytoday.com/articles/acog.asp?q=drugs[/COLOR]
- Široko razširjena nezmožnost zavedanja, kaj pomeni normalen, človečen porod, je bila s strani
WHO strnjena v naslednji povzetek:
"By medicalizing birth, i.e. separating a woman from her own environment and surrounding her with strange people using strange machines to do strange things to her in an effort to assist her, the woman’s state of mind and body is so altered that her way of carrying through this intimate act must also be altered and the state of the baby born must equally be altered. The result is that it is no longer possible to know what births would have been like before these manipulations. Most health care providers no longer know what “non-medicalized” birth is. The entire modern obstetric and neonatological literature is essentially based on observations of “medicalized” birth."
Naj bo to dovolj. Imam sicer še nekaj odstavkov zelo zanimivih razmišljanj in izkušenj ene moje prijateljice, ki mi jih je pošiljala v korespondenci, ki sva jo imela pred kratkim, vendar teh zaenkrat ne bom objavil. Lahko pa navedem le nekaj smernic za razmišljanje:
arogantost zdravnikov brez občutka, njihove napake, začetek 60-ih let, ko so v bolnišnice pošiljali le rizične nosečnice,
baby-boom generacija 70-ih, ko so v porodnišnice začeli pošiljati praktično vse, krepitev kritike zdravniške in farmacevtske stroke, status zdavnika napram statusu "pacientke" (ali "pacienta"), smiselnost in izvedljivost sprememb zaradi kritik od znotraj in uspeha alternativ, nepatološkost rojstva, konec nedotakljivosti stroke, knjiga "Spregledana razmerja" prof. Mirjane Ule, vkoreninjenost patriarhalnih vzorcev pri nas, ki so lahko berljivi, težnja po možnosti različnih izbir itd., itd. ...
Mirno noč želim.