Ja sajkek, v biti je bilo tako. Ven me ni postavil, ker sem "čudežno" uspela v dveh mesecih narediti to, kar prej v dveh letih iz seveda "objektivnih" razlogov nisem in je status ostal, s tem pa olajšava in dokazilo, da sem dejansko nekaj naredila. Ne samo lapala. Če ti rečeš temu, da mi je kuzla v rit skakala, čudež, pa tudi prav. Bi pa me, brez pardona. Stara šola je znala tudi težke odlocitve sprejemati. Bi bilo bistveno lazje vreči vame v ekvivalentu par sto evrov na mesec pa kriviti vse okoli, zakaj z mano se vedno nič ni.
In pa seveda je človek očitno kljub vsemu imel vec zaupanja vame, kot jih imajo starši danes do svojih otrok. Dejansko ni verjel, da če sem ze rahlo lena pa hvatam krivine, da sem toliko glupa, da bom šla na ulico živeti. Ne vem, a če bi vam kot 18letnikom npr kufre pred vrata postavili, bi si mislili, o kako fino? Bi resnična grožnja, da se to lahko zgodi, vas res pustila hladne?