Apolo je razložil in je dokaj logično kakor policaji danes postopajo. Toda človek ne more iti mimo občutka, da gre predvsem za biznis. Kot da je dobil naročilo kolikšnjo kvoto denarja mora zarubit. Sicer mi je pa policaj sam izgovoril da so dobili komando.
V rondoju mi je padel telefon iz sedeža na tla, zato sem ustavil takoj naprej na avtobusni postaji, pobral in speljal ter ob tem vlekel še pas nase. Ni hudič sem v tistem trenutku srečal še policaja. Je v tistem rondoju obrnil in z lučjo za mano - NISI bil privezan! Ja, toda naslednji hip sem pa že bil, lej, takole je bilo. Potem je rekel da mi zadnja štop luč ne dela ... evo smo že na dvesto Ejih.
- Kwa? Od kdaj se pato kaznuje? Kako pa naj vem v kombiju da mi zavorna luč ne dela? To se samo opozori itd.
- Ja, ok, toda hočem še videti opremo.
- Ni problema, vse imam evo, tudi prva pomoč je nova ker sem jo lani menjal. Nič ni ne moreš.
- Kaj pa gasilnik?
- Tule, imam gasilce pooblaščene da je urejeno. (nič mi ne moreš)
- Dobro, zakaj imaš pa na strehi na pakettregerju jekleno cev? To ni prav, kovina na kovino itd.
- Poslušajte, g. policaj. Ste morda strojnik? Jaz sem in točno vem kaj delam in kako. Zato tule kar nehajva !
- Ok, toda za pas boš pa plačal.
(Klinc te gleda, pa bom, preklemanski žandar nenasitni
)
V Celju sem vozil 50/h mimo parka ob Savinji, pa mi je šel dokazovati da me je nameril 84 km/h. Nemogoče, glede da vem da sem v mestu, celo občutek sem imel da bo tam patrulja ker je vedno, pa še ležeči policaji so tam včasih bili, sedaj jih ni več toda zadeva ostane v navadi. Vmes mi je pa še nekdo prijazno poblendal - hvala prijatelj, toda jaz vozim prav, nič mi ne more. - Jok, nameril me je kao 84/h
. Tepec ! Nikoli se ne prepiram s policajem, tokrat sva se pa udarila. Zapisnika mu nisem podpisal in poslal pritožbo. Zadeva je nekje obvisela saj je že dve leti mir.