Planet Golob

Lastniki zavetišč napovedujejo zlom sistema​

Dušan Hajdinjak, predsednik združenja slovenskih zavetišč, napoveduje, da bo prihodnje leto približno polovica občin ostala brez pogodbe s katerim od zavetišč za oskrbo zapuščenih živali, ki so jo lokalne skupnosti dolžne zagotoviti. To pripisuje novemu zakonu o zaščiti živali.

Klikni za razširitev

Koliko občin bo z novim letom dodatno ostalo brez pogodb, ker v zavetiščih ni prostora za njihove živali, na UVHVVR prav tako ne vedo. Dvajsetega avgusta je namreč začela veljati novela zakona o zaščiti živali, po kateri si mora občina na vsakih začetih osemsto registriranih psov (trenutno je vseh psov v registru okoli 250.000) v izbranem zavetišču zagotoviti eno namestitveno mesto za psa in po novem tudi dve za mačke. Občine z manj kot štiristo registriranimi psi morajo zagotoviti eno mesto za zapuščeno žival ne glede na vrsto. »Ko se bodo spomladi začeli razmnoževati mucki, bo veselica. Zaradi novega standarda bo približno polovica občin ostala brez pogodbe s katerim od zavetišč za zapuščene živali, saj ta nimajo dovolj namestitvenih zmogljivosti. Mi smo doslej sodelovali s 24 občinami, po novem bomo zgolj z devetimi. Petnajstim smo pogodbo s koncem leta odpovedali,« je pojasnil Dušan Hajdinjak, vodja trebanjskega zavetišča Meli in predsednik Združenja oskrbnikov slovenskih zavetišč za zapuščene hišne živali.

Klikni za razširitev

Podobne informacije prihajajo tudi iz drugih zavetišč. »Ker nismo mogli zagotoviti toliko namestitvenih enot za pse in mačke, kot jih zahteva novi zakon, smo bili prisiljeni nekaterim občinam pogodbe odpovedati. Doslej smo sodelovali s 24, po novem bomo z desetimi. Ko smo prešteli registrirane pse, smo ugotovili, da jih lahko obdržimo zgolj toliko. Z novim letom se obeta zlom, kar zadeva oskrbo zapuščenih živali,« je črnogleda tudi vodja horjulskega zavetišča Polona Samec.

Klikni za razširitev

Hajdinjak je povedal, da so zakonodajalca pravočasno opozarjali, kam bodo pripeljale načrtovane zakonske spremembe, vendar ni stroke po njegovih besedah nihče upošteval. Lastniki zavetišč tarnajo, da vlada popoln kaos, da se ne ve, kdo pije in kdo plača. Po Hajdinjakovih navedbah veterinarski inšpektorji glede izvajanja zakonskih določil, nanašajočih se na dolgotrajno oskrbo zapuščenih živali, zavetiščem ne dajejo enotnih navodil. UVHVVR so dopis v zvezi s tem poslali avgusta, odgovor pa so dobili šele po treh mesecih. »Z odnosom in načinom komunikacije so nam ubili voljo do dela,« je pripomnila Polona Samec, Dušan Hajdinjak pa je poudaril: »Novela zakona o zaščiti živali, ki so jo napisali predstavniki nevladnih organizacij za zaščito živali, je populistična, slaba in nedodelana. Za živali bo slabše poskrbljeno, saj v zavetiščih ne bo prostora za vse. Vrnili se bomo v leto 2003, ko so psi letali po ulicah.«

Klikni za razširitev

Kje so državna zavetišča?​

Lastniki zavetišč, ki so pogosto predmet kritik, se čudijo, zakaj imamo v Sloveniji zgolj šestnajst zavetišč, od tega le deset večjih, zakaj ni novih, zakaj na Koroškem in Gorenjskem ni nobenega, zakaj nima svojega niti država. Slednje je navsezadnje 16. januarja 2023 na posvetu Za boljšo prihodnost živali, ki ga je organizirala predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, napovedal predsednik vlade Robert Golob.

Klikni za razširitev

Lastniki zavetišč napovedujejo zlom sistema

Dušan Hajdinjak, predsednik združenja slovenskih zavetišč, napoveduje, da bo prihodnje leto približno polovica občin ostala brez pogodbe s katerim od zavetišč za oskrbo zapuščenih živali, ki so jo lokalne skupnosti dolžne zagotoviti. To pripisuje

www.dnevnik.si

V intervjuju za Delo je predsednik evropske nogometne zveze Aleksander Čeferin pozitivno ocenil smer aktualne vlade, zlasti njeno odločitev, da se je lotila obsežnih in tudi politično nepriljubljenih reform. Izpostavil je, da že dolgo ni videl vlade, ki bi se reform lotevala tako pogumno, ter ocenil, da so slednje prava pot, ker se z njimi krepi javno zdravstvo, javno šolstvo in druge temeljne javne storitve.

Klikni za razširitev

Ob tem je bil zelo kritičen do delovanja Komisije za preprečevanje korupcije, saj meni, da ima funkcionar v postopkih pred KPK manj pravic kot v kazenskem postopku in da lahko odločitve majhne skupine ljudi brez jasnih in preglednih postopkov resno zamajejo demokratično izvoljeno oblast.

Klikni za razširitev

Ostro se je odzval tudi na oddajo Tarča na Televiziji Slovenija, ki jo je opisal kot format, ki deluje kot vnaprej napisano sojenje in po njegovem ne predstavlja raziskovalnega novinarstva, saj temelji na ugibanju brez dokazov.

Klikni za razširitev