Oboje konstantno, kar lepo število let drugo vsako popoldne po prvem. Misliš da pa v pisarnah (pa ne fikusi) ni možgansko utrujenih ljudi? In fizično delo nikakor ni primerljivo pisarniškemu, ne moraš pa rečt, da je v pisarni lahko oziroma lažje, katero delo (pa govoriva o delu, ne hvatanju krivin) pa bolj povozi človeka na stara leta se bi pa dalo pogovarjat.
Kolikor jaz poznam starih fizikalcev (enega, mojega tasta smo pokopali pri njegovih 73 letih), pa ga je fizikala prej gor držala, kot pa kaj drugega. Pokopal ga je alkohol in s tem povezane možganske zgodbe. Telo je blo za 73 let zelo fit. Moj foter, od 18. leta na gradbišču, pri skor 70tih je telesno dosti mlajši in umsko višje kot moj zgaran sodelavec pri istih letih po 40 let pisarne. Gibanje bolje deluje na človeško telo kot sedenje.
Pa ko sva že pri povabilih. Te povabim na en sam dan, ko sestavljam pogodbe (za katere sem odgovoren), podatke vlečem iz treh ali štirih sistemov na dveh monitorjih, vmes so konstantno telefoni, ko moraš vse spustit in se posvetit tistemu na drugi strani, seveda z vso pozornostjo in fokusom. Po enem tednu po 10 ur tega sanjaš ponoč pink slončke, ni fajn.
Tako da vsako delo je treba spoštovat, tako fizično kot umsko. Vsako posebej pušča svoje posledice na telesu, samo zgaran možgan je težje pocajtat kot zgarano telo, to je pa dejstvo.