V svojem poslu imam vsega po malem. Kar sem želel povedati je, da telo ni fizično uničeno, kot marsikje v fizikalskem sektorju. Seveda je v pisarnah delo psihično naporno, verjetno še najbolj v JU, kjer bi vsak nadrejeni rad bil pokrit, da njega ne baše njegov nadrejeni.
Ampak 40 let mine, odklopiš, telo še zmeraj dobro funkcionira, če nimaš kakšne družinske anamneze in potem pokoj uživaš dokler se le da.
Tole na dolgi rok enostavno ne more delovati. Uči se, da ti ne bo treba delati ne more večno vleči države naprej, ker bo tistih, ki bi morali delati nižje kvalificirana fizična dela (zakaj sploh temu rečemo nižje kvalificirano, če brez njega ne gre?) enostavno zmanjkalo, ker so za svoj prispevek družbi podplačani in na koncu delovne dobe fizično uničeni. Mladih na ta delovna mesta ne bo dokler bo plača vezana samo na izobrazbo in ne tudi na fizično obremenitev.