Kaj češ lepšega kot videti dobro obdelano in srečno osebo.
Kako bi šele izgledalo, če bi bila zagrenjena.
Jaz ji privoščim. In nam tudi.
Planet Golob
- Ustvarjalec teme Matey
- Začetni datum
Kako bi šele izgledalo, če bi bila zagrenjena.
Jaz ji privoščim. In nam tudi.
Možgani nam zaradi visokih davkov bežijo v tujino, bomo pa frizerska velesila.
Kandidati imajo še do jutri do 15. ure čas, da prijavo za vpis v srednjo šolo prenesejo na katero koli drugo srednjo šolo. Na srednjih šolah pričakujejo ogromno klicev, saj je NPZ precej višje postavil marsikoga, ki prejšnja leta na najbolj zaželenih gimnazijah ne bi imel nobenih možnosti. A niso le gimnazije tiste, kjer bo štela vsaka točka in vsak odstotek. Tudi Srednja frizerska šola Ljubljana ima denimo še vedno več kot 100 preveč prijavljenih, tam pa na prvem mestu najdemo kandidatko, ki bi se s svojimi točkami zlahka vpisala tudi na Gimnazijo Bežigrad.
Kandidati imajo še do jutri do 15. ure čas, da prijavo za vpis v srednjo šolo prenesejo na katero koli drugo srednjo šolo. Na srednjih šolah pričakujejo ogromno klicev, saj je NPZ precej višje postavil marsikoga, ki prejšnja leta na najbolj zaželenih gimnazijah ne bi imel nobenih možnosti. A niso le gimnazije tiste, kjer bo štela vsaka točka in vsak odstotek. Tudi Srednja frizerska šola Ljubljana ima denimo še vedno več kot 100 preveč prijavljenih, tam pa na prvem mestu najdemo kandidatko, ki bi se s svojimi točkami zlahka vpisala tudi na Gimnazijo Bežigrad.
...avtorica teksta ne dojema da oseba z max pikami zeli biti frizerka i ne gimnazijka. Tezko razumljivo za visokoletece starse in " dobronamerne".
Malo trezne in načelne politike:
Kultura je srce in duša slovenskega naroda. Umetniki niso zgolj ustvarjalci – so varuhi našega narodnega duha in glasniki naše skupne zgodovine, vrednot ter prihodnosti.
Pred nami je priložnost, da naredimo pomemben korak naprej – da z novim zakonom omogočimo dostojno priznanje izjemnim ustvarjalcem na področju umetnosti.
Ta zakon nadomešča zastarelo ureditev iz leta 1974, uvaja jasna in poštena merila ter strokovno odločanje o dodeljevanju dodatkov k pokojnini. Gre za napredek, za priznanje resničnih zaslug, ne pa za ustvarjanje novih privilegijev.
Cena te politične igre? Kar 6,7 milijona evrov – denar, ki bi ga lahko namenili za podporo ustvarjalnosti, za mlade talente in za ohranjanje kulturne dediščine.
Ta referendum ni vprašanje o umetnosti. Ni vprašanje o pokojninah. Gre za vprašanje politične manipulacije.
Vaš glas šteje – tudi, ko ga zavestno in odgovorno zadržite!
Ta referendum ni napad samo na umetnike – je napad na nas vse, ki verjamemo v moč ustvarjalnosti, znanosti, športa in kulture.
S svojim bojkotom izražamo ljubezen do tega, kar nas povezuje, kar nas krepi in kar nas navdihuje.
Bodimo pogumni. Branimo, kar šteje.
Kultura je srce in duša slovenskega naroda. Umetniki niso zgolj ustvarjalci – so varuhi našega narodnega duha in glasniki naše skupne zgodovine, vrednot ter prihodnosti.
Pred nami je priložnost, da naredimo pomemben korak naprej – da z novim zakonom omogočimo dostojno priznanje izjemnim ustvarjalcem na področju umetnosti.
Ta zakon nadomešča zastarelo ureditev iz leta 1974, uvaja jasna in poštena merila ter strokovno odločanje o dodeljevanju dodatkov k pokojnini. Gre za napredek, za priznanje resničnih zaslug, ne pa za ustvarjanje novih privilegijev.
Referendum kot politično orožje
Žal referendum, s katerim se soočamo, ni nastal v interesu kulture in umetnosti, pač pa ga predlagatelji zlorabljajo za svoje politične obračune, pri čemer napadajo ustvarjalce in kulturnike ter rušijo pomembne vrednote našega naroda.Cena te politične igre? Kar 6,7 milijona evrov – denar, ki bi ga lahko namenili za podporo ustvarjalnosti, za mlade talente in za ohranjanje kulturne dediščine.
Ta referendum ni vprašanje o umetnosti. Ni vprašanje o pokojninah. Gre za vprašanje politične manipulacije.
Bojkot
Odločitev za bojkot ni znak pasivnosti. Nasprotno – je jasno, glasno in ponosno sporočilo! S tem, ko se odločimo za bojkot, sporočamo:- da zavračamo zlorabo demokratičnih mehanizmov;
- da verjamemo v stroko, ne v politikantstvo;
- da branimo kulturo, umetnost, skupne vrednote slovenskega naroda.
Vaš glas šteje – tudi, ko ga zavestno in odgovorno zadržite!
Ta referendum ni napad samo na umetnike – je napad na nas vse, ki verjamemo v moč ustvarjalnosti, znanosti, športa in kulture.
S svojim bojkotom izražamo ljubezen do tega, kar nas povezuje, kar nas krepi in kar nas navdihuje.
Bodimo pogumni. Branimo, kar šteje.
Alex
Še osebni zapis članice GS:
Ne, ne bom šla na referendum 11. maja. In naj vas ne bo sram, če tudi vi ostanete doma.
Kaj je sploh na mizi?
Zakon, ki ga poskušajo zrušiti, NE uvaja privilegijev. Nasprotno: vzpostavlja jasna, pregledna in poštena merila, po katerih se izjemnim umetnicam in umetnikom – tistim, ki so soustvarjali našo kulturno identiteto – priznajo zasluge tudi s pokojninskim dodatkom.
Do zdaj so ti dodatki nastajali v megli, po zakonodaji iz leta 1974 (!), brez natančnih kriterijev, brez reda, brez spoštovanja do sistema. Nova zakonodaja prinaša red in dostojanstvo. In ker nekomu ta red ni po volji, bi zdaj rušil celoten sistem. Kako tipično.
To ni glasovanje – to je izsiljevanje
Referendum ni tukaj zato, ker bi se ljudje množično uprli zakonu. Tukaj je zato, ker SDS zlorablja ustavo za sabotažo.
Ker niso zmagali na volitvah, bodo zdaj rušili vsako stvar, ki jo poskušamo popraviti, postaviti, urediti.
Danes je na vrsti kultura, jutri bo prav gotovo zdravstvo, pojutrišnjem ponovno javni mediji. Vsem je jasno: to ni referendumsko vprašanje – to je orožje v vojni proti progresivni Sloveniji.
Bojkot ni umik. Je upor.
Ne bom legitimirala sistema, kjer politiki iz frustracije predlagajo referendume samo zato, da testirajo svojo propagando. Ne bom sodelovala v igri, kjer so umetniki razglašeni za zajedavce, kultura pa za odvečen strošek.
Kultura ni luksuz. Je temelj.
Zato ker vem, da umetnost ni okras. Je naš jezik, naša zgodovina, naše duhovno jedro. Zato ker sem del gibanja, ki verjame v svobodo. V resnično svobodo – ne v krinke, ne v sovražni govor zavit v “skrb za narod”, ne v referendum, ki bi ljudi delil in žugal umetnosti, ki nas definira.
Naj bo 11. maj dan razuma, ne populizma.
Če bodo številke udeležbe nizke, bo to močno sporočilo: Slovenija ni padla na finto. Slovenci in Slovenke znamo ločiti med odgovornostjo in sabotažo. In čeprav bomo tisti dan tiho, bomo s tem povedali vse.
Zato: ostanem doma. In stojim za tem. Brez sramu, brez dvoma.
»Svet je ena sama klavnica. Zgodovina človeštva je ena sama klavnica, eno samo zlo, samo nasilje – in samo umetnost je tisto, ki je nad tem.« Svetlana Makarovič
Ne, ne bom šla na referendum 11. maja. In naj vas ne bo sram, če tudi vi ostanete doma.
Vem, kaj boste rekli: »Referendum je temelj demokracije.« Se strinjam. Ampak ta referendum? To ni demokracija. To je cinična zloraba demokracije za politično maščevanje, in ne bom mu dala legitimnosti. Zato bom 11. maja ostala doma – in vas pozivam, da storite enako.
Kaj je sploh na mizi?
Zakon, ki ga poskušajo zrušiti, NE uvaja privilegijev. Nasprotno: vzpostavlja jasna, pregledna in poštena merila, po katerih se izjemnim umetnicam in umetnikom – tistim, ki so soustvarjali našo kulturno identiteto – priznajo zasluge tudi s pokojninskim dodatkom.
Do zdaj so ti dodatki nastajali v megli, po zakonodaji iz leta 1974 (!), brez natančnih kriterijev, brez reda, brez spoštovanja do sistema. Nova zakonodaja prinaša red in dostojanstvo. In ker nekomu ta red ni po volji, bi zdaj rušil celoten sistem. Kako tipično.
To ni glasovanje – to je izsiljevanje
Referendum ni tukaj zato, ker bi se ljudje množično uprli zakonu. Tukaj je zato, ker SDS zlorablja ustavo za sabotažo.
Ker niso zmagali na volitvah, bodo zdaj rušili vsako stvar, ki jo poskušamo popraviti, postaviti, urediti.
Danes je na vrsti kultura, jutri bo prav gotovo zdravstvo, pojutrišnjem ponovno javni mediji. Vsem je jasno: to ni referendumsko vprašanje – to je orožje v vojni proti progresivni Sloveniji.
Bojkot ni umik. Je upor.
Ne bom legitimirala sistema, kjer politiki iz frustracije predlagajo referendume samo zato, da testirajo svojo propagando. Ne bom sodelovala v igri, kjer so umetniki razglašeni za zajedavce, kultura pa za odvečen strošek.
Moj bojkot je politična izjava. Pomeni: nočem, da se s tem cirkusom ukvarjamo vsakih 6 mesecev. Dovolj imamo!
Kultura ni luksuz. Je temelj.
Zato ker vem, da umetnost ni okras. Je naš jezik, naša zgodovina, naše duhovno jedro. Zato ker sem del gibanja, ki verjame v svobodo. V resnično svobodo – ne v krinke, ne v sovražni govor zavit v “skrb za narod”, ne v referendum, ki bi ljudi delil in žugal umetnosti, ki nas definira.
Naj bo 11. maj dan razuma, ne populizma.
Če bodo številke udeležbe nizke, bo to močno sporočilo: Slovenija ni padla na finto. Slovenci in Slovenke znamo ločiti med odgovornostjo in sabotažo. In čeprav bomo tisti dan tiho, bomo s tem povedali vse.
Zato: ostanem doma. In stojim za tem. Brez sramu, brez dvoma.
»Svet je ena sama klavnica. Zgodovina človeštva je ena sama klavnica, eno samo zlo, samo nasilje – in samo umetnost je tisto, ki je nad tem.« Svetlana Makarovič
Tu si pravzaprav lepo opisal mnoge referendume, ki ste jih organizirali sami (tudi s pomočjo "nevladnih" organizacij, sponzoriranih iz tujine) v času te in prejšnjih vlad.
V štiriletnem programu trenutne koalicije spodbujate udeležbo na volitvah in referendumih. Zapisali ste tudi "Preučili bomo možnosti spletnega glasovanja in digitalizacije volilnih procesov ter podprli digitalno demokracijo."
Kje se je zataknilo, ali bo tudi to ostalo samo pri obljubah in dvignjenih loparčkih na Trgu republike?
Vse, kar se imenuje "pokojnina" in izplačuje ZPIZ, bi v normalni zakonodaji sodilo v en in edini zakon z malo posebnostmi, ne pa da imamo ~ 20 zakonov po katerih se lahko izplačuje pokojnina.
Zakaj bi rabili kulturniki svoj zakon, poslanci svojega, policija svojega?
Zakaj bi rabili kulturniki svoj zakon, poslanci svojega, policija svojega?
Podobne teme
