Spremembe na bolje, ki se bodo dotaknile čisto vsakega državljana in državljanke
Predstavljene davčne spremembe pa niso edini pokazatelj, da je reševanje stanovanjske krize ena od glavnih prioritet te vlade. Prvič v zgodovini smo v proračunu zagotovili namenska sredstva za gradnjo stanovanj, in sicer
100 milijonov evrov letno.
Gradimo več stanovanj kot kadarkoli prej. Država bo za gradnjo stanovanj samo v letih 2023-2026
namenila dvajsetkrat več denarja kot prej v letih 2015-2022. S tem bomo pomagali številnim, predvsem mladim, da pridejo do svojega doma.
Vlada dr. Roberta Goloba je iz državnega proračuna
občinam namenila 771,33 evra povprečnine na prebivalca, kar je rekord v zgodovini Slovenije. S tem občinam ostaja več denarja za investicije in razvojne projekte.
Dvig pokojnin v začetku leta je bil
višji kot kadarkoli prej v zgodovini samostojne države, z začetkom leta je v veljavo stopil tudi institut vdovske pokojnine.
Sprejeli smo novelo zakona, ki zaostruje zahteve glede izpustov iz naprav za sosežig. Zdravje ljudi smo tako postavili pred interes kapitala, s tem pa smo poskrbeli, da
končno zdrav zrak zadihajo tudi v Anhovem.
Sprejeli smo
novelo zakona o osnovni šoli, ki je med drugim prinesla novosti na področju nacionalnega preverjanja znanja (NPZ), razširjenega programa, pravic učencev pri šolanju na domu, obveznih tujih jezikov in izobraževanja učencev s posebnimi potrebami.
Dokončno smo potrdili spremembe zakona o javnem redu in miru, ki jasno
prepoveduje poveličevanje fašističnih in nacističnih simbolov. Prav tako smo v državni zbor vložili predlog zakona o zagotavljanju prostega dostopa do dokumentov o nedovoljeni trgovini z vojaškim orožjem in opremo med leti 1991 in 1994.
Poleti sta se s požari v naravi uspešno spopadli prvi dve
letali Air Tractor, pri gašenju bosta v prihodnje lahko pomagali letali Spartan – drugega smo dobili decembra –, za potrebe nujne medicinske pomoči pa je vlada letos v načrt razvojnih programov 2024–2027 uvrstila še
projekt nabave dveh namenskih helikopterjev.
Applove naprave od letos dalje govorijo slovensko, kar je v veliki meri tudi zasluga evropske poslanke Svobode Irene Joveve, ki je že januarja 2023 naslovila odprto pismo izvršnemu direktorju Appla Timu Cooku in ga pozvala, naj uporabnikom Apple naprav omogoči dostop do slovenščine.
Zelo aktivni in uspešni smo na področju zunanje politike. Ugled Slovenije je na izjemno visoki ravni, eni najvišjih v naši zgodovini. Uspešno smo predsedovali Varnostnemu svetu ZN, v konfliktih po svetu smo se jasno postavili na stran miru ter na pravo stran zgodovine.
Priznali smo Palestino kot samostojno, neodvisno državo, ljudem, ki trpijo v genocidni vojni v Gazi, je Slovenija poslala več pošiljk humanitarne pomoči.
Da je zaupanje v Slovenijo na zelo visoki ravni, tudi znotraj Evropske unije, je dodatno potrdilo
imenovanje slovenske komisarke Marte Kos na čelo resorja za širitev EU. Gre za enega najpomembnejših resorjev aktualne sestave Komisije, neposredno povezanega s prihodnostjo in blaginjo milijonov Evropejk in Evropejcev.
Leto 2024 v znamenju sanacije po poplavah in trajnostnih ukrepov za prihodnost
Leto 2024 je za Slovenijo prineslo izjemne izzive in pomembne preboje na področju sanacije po poplavah, trajnostnega prostorskega načrtovanja in ohranjanja narave. Ministrstvo za naravne vire in prostor je zavzeto sledilo ciljem okrevanja, izboljšanja odpornosti na naravne nesreče in krepitve naravovarstvenih ukrepov za dobrobit prihodnjih generacij.
Temeljit pristop k sanaciji po poplavah
Po obsežnih poplavah, ki so avgusta 2023 prizadele skoraj vso državo, je vlada nemudoma pripravila celovite sanacijske programe. Najobsežnejši med njimi, vreden 2,3 milijarde evrov, predvideva, da bo kar 1,3 milijarde evrov namenjenih obnovi vodne infrastrukture. Izvajanje izrednih ukrepov se je zaključilo do junija 2024, z opravljenimi deli na 1.486 deloviščih v skupni dolžini 834 kilometrov vodotokov.
Prvič v zgodovini Slovenije so lastniki poškodovanih stanovanj prejeli predplačila za nujne obnove, kar je že omogočilo finančno podporo več kot 7.600 posameznikom v višini 35,4 milijona evrov. Občine so prejele predplačila za sanacijo infrastrukture v skupni vrednosti 218 milijonov evrov.
Celovito urejanje vodotokov in naravi prijazne rešitve
Ministrstvo je pripravilo tehnične smernice za sanacijska dela v vodotokih, ki temeljijo na naravi prijaznih rešitvah. Ključna novost so celoviti ukrepi na vodotokih, ki povezujejo vzdrževanje, sanacijo in investicije za zmanjšanje poplavne in erozijske ogroženosti posameznih porečij.
Sodelovanje z občinami in stroko je bilo okrepljeno, minister Jože Novak pa je s terenskimi obiski in posveti zagotovil učinkovitost izvajanja načrtovanih ukrepov.
Trajnostno prostorsko načrtovanje in digitalizacija postopkov
Leto 2024 je zaznamoval začetek digitalizacije postopkov pridobivanja gradbenih dovoljenj z uvedbo sistema
eGraditev, ki omogoča popolnoma elektronski potek postopkov na 15 upravnih enotah. Sistem bo do leta 2026 v celoti digitaliziran in bo pospešil ter poenostavil prostorsko načrtovanje, kar je še posebej pomembno za občine, ki se soočajo s posledicami naravnih nesreč.
Naravovarstvo kot ključna prednostna naloga
Na področju naravovarstva je bila ustanovljena nova enota –
Regijski park Pohorje, ki z obsežnimi naravnimi vrednotami in biotsko raznovrstnostjo predstavlja pomemben korak k varovanju narave.
Razglašeno je bilo
Čezmejno biosferno območje Julijske Alpe, ki združuje slovensko in italijansko biosferno območje. Vlada je sprejela tudi Strategijo in Akcijski načrt za ohranitev evrazijskega risa, s čimer si prizadeva za dolgoročno ohranitev te ogrožene vrste.
Med odmevnimi dosežki je tudi podelitev prve državne nagrade Rada Smerduja Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije za njihov izjemen prispevek k varstvu narave.
Evropska sredstva za razvoj infrastrukture in zaščito narave
Ministrstvo je uspešno pridobilo evropska sredstva za projekte na področju poplavne varnosti, čiščenja odpadnih voda, oskrbe s pitno vodo in urbane prenove. Med odmevnimi projekti sta sofinanciranje nakupa letal za gašenje požarov in revitalizacija degradiranih območij.
V prihodnost z večjo odpornostjo in trajnostjo
S celostnim pristopom in okrepljenim sodelovanjem je Slovenija v letu 2024 utrdila temelje za večjo odpornost na ekstremne vremenske dogodke. Ministrstvo za naravne vire in prostor z ukrepi na področju sanacije, trajnostnega prostorskega načrtovanja in varstva narave odgovorno skrbi za dobrobit prebivalcev ter ohranja naravne vire za prihodnje generacije.
Slovenija se tako uspešno spoprijema z izzivi, ki jih prinašajo podnebne spremembe, ter postavlja zgled drugim državam na področju trajnostnega razvoja in prilagajanja na naravne nesreče.
Povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture in digitalizacija prometa: ključni koraki k trajnostni prihodnosti
Ministrstvo za infrastrukturo v sklopu
Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) aktivno izvaja projekte za izboljšanje železniške in cestne infrastrukture, s čimer podpira trajnostno mobilnost in digitalni prehod. Naložbe v železniški in cestni promet so zasnovane tako, da spodbujajo uporabo okolju prijaznih prevoznih sredstev ter izboljšujejo povezljivost, varnost in učinkovitost prometnih sistemov.
Povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture
Ministrstvo izvaja obsežne naložbe za nadgradnjo železniške infrastrukture, ki bodo izboljšale povezave med mestnimi središči ter dostopnost železniških postaj za širšo populacijo, vključno z invalidi.
Izvedeni projekti bodo povečali zmogljivosti za potniški in tovorni promet ter prispevali k boljšim prevoznim storitvam. Med ključnimi investicijami, (nekatere so že končane), so:
- Nadgradnja železniške postaje Grosuplje (zaključek: 06/2024)
- Nadgradnja železniške postaje Domžale (zaključek: 06/2024)
- Nadgradnja železniške proge Ljubljana–Divača (odsek Ljubljana – Brezovica – Borovnica, zaključek: 06/2025)
- Nadgradnja železniške proge Ljubljana–Jesenice (odsek Kranj–Jesenice–d.m., zaključek: 06/2025)
- Nadgradnja železniške postaje Ljubljana (1. faza) (zaključek: 06/2026)
- Nadgradnja železniške postaje Nova Gorica (zaključek: 06/2026)
- Nadgradnja koroške proge (odsek Sv. Daniel–Dravograd–d.m., zaključek: 06/2026)
- Nadgradnja bohinjske proge (odsek Bled Jezero–Bohinjska Bistrica, zaključek: 06/2026)
Celotna vrednost naložbe v železniško infrastrukturo znaša
765,9 milijona evrov, pri čemer bo
688,6 milijona evrov financiranih iz Mehanizma za okrevanje in odpornost.