ječmen se seje, semena ječmena lahko ročno raztrosiš po njivi. posadil sem dvojedernega, ki je primeren tudi za pivo.
pivovarstvo kot dopolnilna dejavnost na kmetiji
- Ustvarjalec teme veselipivovar
- Začetni datum
to je odgovor na katero vprašanje?
med pogoji za registracijo dopolnilne dejavnosti priprave piva na kmetiji tega pogoja ni.
nek možakar je čisto slučajno oseba odgovorna za soglasja (njega so mi dali, ko sem povedal kaj bi rad) in če mi on pove kaj rabim, da dobim soglasje mu pač bolj verjamem kot tebi. mimogrede, si ti dobil soglasje od VO-KA? če nisi potem prosim ne pametuj.
Tebe in tvoje delo na področju malega pivovarstva spoštujem ampak da s takim veseljem nastavljaš svojo danko budalam, ki pišejo take budalaštine kot je ta zakon, pa nikakor ni vredno spoštovanja, prej zgražanja. Ravno društvo, ki je registrirana skupnost, bi lahko na vlado naslovilo zahtevek za revizijo tega člena v pogojih vsaj za pivovarne, ki proizvedejo (primer) manj kot 100 hektolitrov piva na leto, recimo za lastno gostilno. Tu smo namreč na količini cca 10 kubikov, ki jih mesečno porabi povprečno gospodinjstvo. Ampak tebi je očitno lažje reči "tako pač je" kot pa avtorjem in izvrševalcem budalaštin povedati resnico. Ja, Bevog je šel čez mejo ravno zaradi tega. Ti je siromašenje slovenske pivovarske scene v interesu? Kaj sem jaz naredil? Glasoval sem na portalu predlagajvladi in link posredoval na nekaj spletnih forumov. Torej nisem popolnoma pasiven nastavljalec danke, vemo pa tudi, da tale forum spremljajo tudi nekateri, ki so pri koritu. Če pa bomo po tvoje nastavljali danko birokratom, pa lahko pričakujemo trošarine na slad, pa na hmelj,... a ni bolje prez zagnati vik in krik tam, kjer povprečni državljan lahko???
Ker si ravno omenil DLDP ti moram dat odgovor, drugače bi fasal ignor, ker na take budalaštine z besedo danka ponavad ni vredno odgovarjat. Pripomba DLDPja k predlogu spremembe zakona o trošarinah v delu, ki se tiče domačega pivovarstva (domačega) je prišel iz moje tipkovnice in je bil uslišan skoraj 100 procentno in danes imamo domači pivovarji možnost zvarit do 500 litrov piva za lastno rabo. Ko se spreminja nek zakon je bit najlažje uslišan, ker daš lahko direktne pripombe na osnutek. Vse ostalo, kar si predlagal ni uspelo, pa smo mel kar dobre lobiste na naši strani. Tako nam je skupaj s kraft pivovarji uspel en velik premik na SLO pivovarski sceni. Se je pa na tem delalo kar nekaj časa. Tko da DLDPju nimaš kaj očitat tudi zato, ker si vabljen kot aktivni član in tud sam daš svoj delček v mozaik prepoznavnosti SLO pivovarske scene.
Poznam večino SLO kraftarjev osebno in niti eden ni jamral (preveč) o vodnem soglasju, razen Bevog. So ble prej težave s sanitarnimi inšpektorji in podobno, pa so vsi sfural in danes poslujejo, ker so zagrizli v birokracijo in niso jamrali. Brez skrbi pa bodi, da je bil ta predpis zelo na udaru in še je ravno zarad Bevoga, ki je zvito tole speljal na precej uspešno marketinško zgodbo. V resnici se ni kaj dosti trudil pridobit vodnega soglasja. Ob naslednji spremembi zakona o vodah pa morajo pač kraftarji (imajo svoje združenje) podat predloge in priipombe na osnutek. Mi kot homebrewerji lahko samo lajamo v luno.
Tko da to, da si pač pridobiš neko soglasje namesto da jokaš po Alterju, da lahko posluješ, pa če tudi je budalaština ni nastavljanje danke. Zelo presenečen bi bil, koliko budalaštin je v SLO zakonodaji. Sam če moraš sfurat določeno dovoljenje, je treba bit taktik in tud z birokrati je treba znat delat, ker so svakokaki, ob pravi priliki pa predlagat spremembe. To počnem s svojimi ožjimi sodelavci že 17 let in iz naših tipkovnic je blo že marsikaj izboljšanega. Pa ti, si sam lajal v luno, al tudi kaj naredil?
Pa še to, če pripraviš predlog spremembe zakona o vodah z vsemi argumenti, ga z veseljem pošljem na vlado v imenu DLDP. Samo predlog mora bit spisan tako, kot se predloge piše in ne tako, kot si vajen lajat po forumih.
Poznam večino SLO kraftarjev osebno in niti eden ni jamral (preveč) o vodnem soglasju, razen Bevog. So ble prej težave s sanitarnimi inšpektorji in podobno, pa so vsi sfural in danes poslujejo, ker so zagrizli v birokracijo in niso jamrali. Brez skrbi pa bodi, da je bil ta predpis zelo na udaru in še je ravno zarad Bevoga, ki je zvito tole speljal na precej uspešno marketinško zgodbo. V resnici se ni kaj dosti trudil pridobit vodnega soglasja. Ob naslednji spremembi zakona o vodah pa morajo pač kraftarji (imajo svoje združenje) podat predloge in priipombe na osnutek. Mi kot homebrewerji lahko samo lajamo v luno.
Tko da to, da si pač pridobiš neko soglasje namesto da jokaš po Alterju, da lahko posluješ, pa če tudi je budalaština ni nastavljanje danke. Zelo presenečen bi bil, koliko budalaštin je v SLO zakonodaji. Sam če moraš sfurat določeno dovoljenje, je treba bit taktik in tud z birokrati je treba znat delat, ker so svakokaki, ob pravi priliki pa predlagat spremembe. To počnem s svojimi ožjimi sodelavci že 17 let in iz naših tipkovnic je blo že marsikaj izboljšanega. Pa ti, si sam lajal v luno, al tudi kaj naredil?
Pa še to, če pripraviš predlog spremembe zakona o vodah z vsemi argumenti, ga z veseljem pošljem na vlado v imenu DLDP. Samo predlog mora bit spisan tako, kot se predloge piše in ne tako, kot si vajen lajat po forumih.
Nazadnje urejeno:
Še dodali bi da se vodno dovoljenje (in vse ostalo, torej recimo ločen "industrijski" števec kadar gre za javno omrežje) rabi povsod kjer se uporablja vodo. Tudi za tehnične namene (avtopralnica) in tudi pri proizvodnji drugih pijač in živil.
Ta del se izpostavlja ker so v določenih pogojih nekatere birokratske ovire ki lahko zelo zakomplicirajo pridobivanje dovoljenja. Recimo če imaš lasten vir vode prvo rabiš soglasja vseh lastnikov zemljišč na katerem stoji vodna infrastruktura ... ta je javno dobro oz. ji lastnik zemljišča za privat namen ne sme oporekat, ampak ko pride do komercialne rabe ji lahko. Podobno je tudi s ponudniki vode (ki so večinoma javna podjetja) .. namreč vodni prikjuček kot občan dobiš (skoraj) zastonj in brez težav, ko pa je v igri industrijska raba se pa zna zadeva podražit. Vedet je treba da se vodno dovoljenje tiče tudi odpadnih voda, veliko ljudi tole "spregleda".
Skratka tako pač je in na to se je potrebno pripravit. Torej vzet si čas in denar. Če nič od tega nisi pripravljen vložit v svoj pivovarski ne-hobi, oz. ugotoviš da se ti ne splača potem se nisi lotil prav in je bolje da si se ustavil že na začetku.
Dejansko je bolj problem v tem da je odpiranje podjetja in pa upravljanje trošarinski zadev pri nas zelo enostavno in potem so "problemi" pri običajnih birokratskih zadevah ker si mislimo da bi moralo iti skozi tudi 1,2,3 ...
Ta del se izpostavlja ker so v določenih pogojih nekatere birokratske ovire ki lahko zelo zakomplicirajo pridobivanje dovoljenja. Recimo če imaš lasten vir vode prvo rabiš soglasja vseh lastnikov zemljišč na katerem stoji vodna infrastruktura ... ta je javno dobro oz. ji lastnik zemljišča za privat namen ne sme oporekat, ampak ko pride do komercialne rabe ji lahko. Podobno je tudi s ponudniki vode (ki so večinoma javna podjetja) .. namreč vodni prikjuček kot občan dobiš (skoraj) zastonj in brez težav, ko pa je v igri industrijska raba se pa zna zadeva podražit. Vedet je treba da se vodno dovoljenje tiče tudi odpadnih voda, veliko ljudi tole "spregleda".
Skratka tako pač je in na to se je potrebno pripravit. Torej vzet si čas in denar. Če nič od tega nisi pripravljen vložit v svoj pivovarski ne-hobi, oz. ugotoviš da se ti ne splača potem se nisi lotil prav in je bolje da si se ustavil že na začetku.
Dejansko je bolj problem v tem da je odpiranje podjetja in pa upravljanje trošarinski zadev pri nas zelo enostavno in potem so "problemi" pri običajnih birokratskih zadevah ker si mislimo da bi moralo iti skozi tudi 1,2,3 ...
Tole je pa slišati mnogo bolje kot tisti servilni "tako pač je".
Če mi lahko podaš kakšne smernice o tem, kaj mora vsebovati in kako mora izgledati takšen predlog, pa bom poskusil spesniti nekaj uporabnega.
Sorry za tisto danko ampak servilnost do državnih budalaštin mi nenadzorovano dvigne pritisk. Kaj sem kot posameznik naredil sem napisal zgoraj, en kamenček v mozaik dimnikarskih budalaštin pa sem premaknil tudi pri tisti zakonodaji (kot primer) s prijavami na urad za varstvo konkurence, javnimi anketami in podobno. Je trajalo, sprememba pa je.
Predlog spremembe zakona oziroma člena v določenem zakonu napišeš ponavad tako, da poveš kaj je problem z določenim členom, opišeš težave s členom, fajn pridejo konkretni primeri, predlagaš svoj člen in obrazložiš, kaj bo s tem izboljšano. Tukaj boš moral fajn pesnit, da boš povezal interes DLDP za spremembo zakona o vodah.
Kot je blo pa že rečeno, se pa te stvari najlažje delajo takrat, ko se nek zakon spreminja in je v javni obravnavi osnutek.
Kot je blo pa že rečeno, se pa te stvari najlažje delajo takrat, ko se nek zakon spreminja in je v javni obravnavi osnutek.
Pa mogoče bi dodal še to. Ko prideš do referenta, pa naj bo to upravna enota, ministrstvo, ARSO, ZVKD, inšpektorji v stilu, birokrati se po jajcih praskate kakšne kretenizme se greste, sej tega pa nebi rabli, dobiš ponavadi zid. Pristop mora bit človeški in ni ga zlomka, da se ponavad najde rešitev, če le obstaja. Veliko je tumbastih, veliko, po mojih izkušnjah je takih kar precej, je pa strokovnjakov na svojih področjih in si zaslužijo spoštovanje. Večina je pa pač povprečnih, podobno kot povsod. Zbirat je treba bitke, ki jih biješ s tumbastimi, pa ponavad gre. Kolega tamle čez je mel z eno velike težave privat z nekim gradbenim dovoljenjem, pojedla mu je vse živce. No na koncu ji je prinesel čokoladico in se ji zahvalil za hitro rešeno vlogo, učinek je bil veličasten.
Včasih tudi referenti. Problem z zakoni je pa sistemski. Presenečen bi bil, kako pride nek zakon, pa recva da ZGO, izpod strokovnih tipkovnic čist ko suza, logičen, ni da ni, ko pa pride iz medresorskega usklajevanja, pride pa skropucalo, ker se začno s tem ukvarjat lobisti, politiki, ni da ni. Vode so pa pri nas sploh zadeva, ki je zlobirana v nulo.
Nazadnje urejeno:
Evo kopiram nekaj smernic iz uredbe o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6925
(2) Za opravljanje dopolnilne dejavnosti predelava mora kmetija pridelati najmanj 50 odstotkov količin lastnih surovin, do 50 odstotkov količin surovin pa lahko dokupi z drugih kmetij. Zahtevani delež se zagotavlja v koledarskem letu.
(3) Kot lastne surovine iz prejšnjega odstavka se štejejo zlasti: jajca, sadje, zelenjava, poljščine, žive živali, meso, mleko, med, cvetni prah, matični mleček. Voda se po tej uredbi ne šteje kot surovina.
(4) Nosilec dopolnilne dejavnosti lahko dokupuje surovine na lokalnem trgu od drugih kmetij, ki v tekočem letu vložijo zbirno vlogo v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, ali od nosilcev ali članov kmetije, ki so vpisani v registru čebelnjakov v skladu s predpisom, ki ureja register čebelnjakov.
(5) Izven kmetij je dovoljen nakup tehnoloških surovin v skladu s proizvodno specifikacijo ali recepturo in nakup embalaže.
(6) Nosilec dopolnilne dejavnosti dokazuje količine in poreklo surovin iz drugega odstavka tega člena s prejetimi računi in z evidencami o lastnih količinah predelanih surovin ali z drugimi dokazili, ki vsebujejo podatke o količinah in poreklu surovin, ki jih je treba hraniti deset let od poslovnega dogodka. Zagotoviti mora oštevilčenje po časovnem zaporedju vseh prejetih računov oziroma dokazil, ločeno za surovine s kmetije in drugih kmetij.
Št. 00715-38/2015
Ljubljana, dne 29. julija 2015
EVA 2015-2330-0057
Ker se hmelj in kvas smatrata kot tehnični surovini, potem ječmen predstavlja 100 procentov lastne surovine. Če pa daš v pivo še recimo pšenico, ki jo kupiš iz druge kmetije, potem mora ječmen predstavljat polovico celotne količine žit 50 procentov. To v primeru pomeni, da imaš in moraš imet minimalno 50 procentov lastne surovine. O vodni pravici ni pa v uredbi nikjer govora, zato smatram da dovoljenje ni potrebno. Tako si jaz razlagam tole. S tem da se bi mogoče dalo dat ječmen pod tehnično surovino in kot lastno surovino podat hmelj...
(2) Za opravljanje dopolnilne dejavnosti predelava mora kmetija pridelati najmanj 50 odstotkov količin lastnih surovin, do 50 odstotkov količin surovin pa lahko dokupi z drugih kmetij. Zahtevani delež se zagotavlja v koledarskem letu.
(3) Kot lastne surovine iz prejšnjega odstavka se štejejo zlasti: jajca, sadje, zelenjava, poljščine, žive živali, meso, mleko, med, cvetni prah, matični mleček. Voda se po tej uredbi ne šteje kot surovina.
(4) Nosilec dopolnilne dejavnosti lahko dokupuje surovine na lokalnem trgu od drugih kmetij, ki v tekočem letu vložijo zbirno vlogo v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, ali od nosilcev ali članov kmetije, ki so vpisani v registru čebelnjakov v skladu s predpisom, ki ureja register čebelnjakov.
(5) Izven kmetij je dovoljen nakup tehnoloških surovin v skladu s proizvodno specifikacijo ali recepturo in nakup embalaže.
(6) Nosilec dopolnilne dejavnosti dokazuje količine in poreklo surovin iz drugega odstavka tega člena s prejetimi računi in z evidencami o lastnih količinah predelanih surovin ali z drugimi dokazili, ki vsebujejo podatke o količinah in poreklu surovin, ki jih je treba hraniti deset let od poslovnega dogodka. Zagotoviti mora oštevilčenje po časovnem zaporedju vseh prejetih računov oziroma dokazil, ločeno za surovine s kmetije in drugih kmetij.
Št. 00715-38/2015
Ljubljana, dne 29. julija 2015
EVA 2015-2330-0057
Ker se hmelj in kvas smatrata kot tehnični surovini, potem ječmen predstavlja 100 procentov lastne surovine. Če pa daš v pivo še recimo pšenico, ki jo kupiš iz druge kmetije, potem mora ječmen predstavljat polovico celotne količine žit 50 procentov. To v primeru pomeni, da imaš in moraš imet minimalno 50 procentov lastne surovine. O vodni pravici ni pa v uredbi nikjer govora, zato smatram da dovoljenje ni potrebno. Tako si jaz razlagam tole. S tem da se bi mogoče dalo dat ječmen pod tehnično surovino in kot lastno surovino podat hmelj...
Nazadnje urejeno:
Mah tole lastna surovina mi je mal za lase prvlečena, kdo ti bo pa dokazal kak ječmen uporabljapš, če pride inšepkcija jim pokažeš nasad in par vreč....uporabljaš pa komercialnega...
Sicer se pa obrnite za taka vprašanja na pivvoarno Lintvern, on vem da ima preko dopolnilne kmetijske.
Sicer se pa obrnite za taka vprašanja na pivvoarno Lintvern, on vem da ima preko dopolnilne kmetijske.
Če dovoljenje ni stvar te konkretne uredbe, jaz ne bi računal s tem, da ni potrebno. Piše le, da ni surovina. Kako pa se obračunava voda za napajanje živine, namakanje njive? Tudi za to bi moral, po vsej logiki (ki je sicer v naši državi ni neskončno mnogo, če sploh kaj) naj tudi tega ne bi priklapljal na gospodinjski priklop, ker na njivo ne zliješ ravno samo parih litrov...
lp
lp