Pes se vozi po riti
- Ustvarjalec teme Egonislaw
- Začetni datum
Kot je bilo rečeno, se psa navaja na vse možne situacije. Pri tem ne smeš izražati strahu, niti psa tolažiti (!) temveč mu moraš vcepiti v bučko, da je to nekaj povsem običajnega.
Ponavadi se delajo napake predvsem s tem, da se psa v takih situacijah tolaži (super recept, če imaš voljo to delati do konca njegovega življenja), temveč preusmeri pozornost (kar je težko, če sta slabo povezana) in pa v določenih primerih sili. Mladička se ne sili, temveč povabi (slasten priboljšek ali igračka, če jo ima raje). Pes se pred določeno oviro ustavi in vodnik namesto, da bi ga prepričal, da je to nekaj normalnega in po končani akciji silovito pohvalil z nagrado in veseljem, psa povleče na povodcu in mu naredi silo. To sta recimo dve taki zadevi, ki jih lahko vidiš vsak dan.
Tale članek iz revije Moj pes je tudi precej poučen:
Lahko pa povem, kaj sem jaz delala v prvih dveh tednih, ko sem dobila psičko. Vzela sem dopust in jo vozila kamor se je dalo. V ZD, na prenatrpano tržnico v BTC, v lekarno, v trgovino, v pasjo trgovino, v lokal na pijačo, v gostilno na pizzo, na jezero in v vodo, na dolgo turo z avtom in pri treh mesecih tudi v malo šolo. Tam smo jih predvsem slišali na račun lastnih napak, ampak tako se vsaj nekaj naučiš.
Dobra popotnica je tudi to, da se mladiča odda pri dveh mesecih in ne takrat, ko je sposoben jesti še kaj drugega kot mamino mleko. V drugem mesecu se kuža v svojem krdelu še marsikaj nauči.
Ponavadi se delajo napake predvsem s tem, da se psa v takih situacijah tolaži (super recept, če imaš voljo to delati do konca njegovega življenja), temveč preusmeri pozornost (kar je težko, če sta slabo povezana) in pa v določenih primerih sili. Mladička se ne sili, temveč povabi (slasten priboljšek ali igračka, če jo ima raje). Pes se pred določeno oviro ustavi in vodnik namesto, da bi ga prepričal, da je to nekaj normalnega in po končani akciji silovito pohvalil z nagrado in veseljem, psa povleče na povodcu in mu naredi silo. To sta recimo dve taki zadevi, ki jih lahko vidiš vsak dan.
Tale članek iz revije Moj pes je tudi precej poučen:
Lahko pa povem, kaj sem jaz delala v prvih dveh tednih, ko sem dobila psičko. Vzela sem dopust in jo vozila kamor se je dalo. V ZD, na prenatrpano tržnico v BTC, v lekarno, v trgovino, v pasjo trgovino, v lokal na pijačo, v gostilno na pizzo, na jezero in v vodo, na dolgo turo z avtom in pri treh mesecih tudi v malo šolo. Tam smo jih predvsem slišali na račun lastnih napak, ampak tako se vsaj nekaj naučiš.
Dobra popotnica je tudi to, da se mladiča odda pri dveh mesecih in ne takrat, ko je sposoben jesti še kaj drugega kot mamino mleko. V drugem mesecu se kuža v svojem krdelu še marsikaj nauči.
Prideš tja in mu samozavestno pokažeš, da je to čisto normalno. Če so bili vsi pogoji za uspešno socializacijo pred tem izpolnjeni, bo pes samozavesten in na psa prestrašenci v čakalnici ne bodo vplivali, z veterinarjem pa bo pravi žur, ker tudi on ni mesar.
No ja, tako simpl pa to sigurno ni. Jaz grem s psico mimo krznarja, pa se mi vedno naježi in noče niti blizu, prav zmeša se ji. Zakaj? Ker čuti nekaj česar jaz ne. Mogoče bi tvoj pes šel mimo, moj pač ne gre in pri veterinarju je isto. Določenemu psu pač ne bo dovolj, da bo videl, da je to čisto normalno.
Ja saj, mislim, da sem to že med vrsticami omenila. "Material" je pomembna zadeva.
Pri vseh kočljivih situacijah pa pride izredno do izraza vez, ki sta jo med sabo spletla vodnik in pes. Nočem delati nekaj zaključkov pri tebi, ampak na splošno - veliko ljudi psa ne zna navezati na sebe. Proces zna biti kar zahteven in če tega nisi posebej vešč, je dobro, da te nekdo brca v rit in ti kaže napake. V primeru, da imata dobro vez, pes zaupa vodniku.
Od koga pa imaš psa?
Pri vseh kočljivih situacijah pa pride izredno do izraza vez, ki sta jo med sabo spletla vodnik in pes. Nočem delati nekaj zaključkov pri tebi, ampak na splošno - veliko ljudi psa ne zna navezati na sebe. Proces zna biti kar zahteven in če tega nisi posebej vešč, je dobro, da te nekdo brca v rit in ti kaže napake. V primeru, da imata dobro vez, pes zaupa vodniku.
Od koga pa imaš psa?
Zdaj, ko sem se zamislila na tem krznom, mi je vse skupaj še bolj čudno. Moja ga sicer še ni videla (razen ovčjih in kravjih kož na obiskih, ki jih niti ni opazila), ampak po moje, da če bi videla en lep primerek (sploh če bi zraven še fajn smrdel in ne bi bil na obešalniku), bi se ji utrgalo od ugodja. Pes po naravi ni nek borec za zaščito živali in uživa v plenjenju, pa tudi meso ima zelo rad, sploh če extra smrdi. Pri vsem tem bi se lahko reklo, da je morala imeti zelo slabo izkušnjo, ki jo je povezala s tem krznom.
Bom pa danes poiskala nek krznen plašč, ki smo ga podedovali in se sedaj praši v omari, pa bomo videli, kaj bo "rekla".
Kaj so pa rekli strokovnjaki na to? A sta kaj hodila v malo šolo oz. poiskala pomoč?
Bom pa danes poiskala nek krznen plašč, ki smo ga podedovali in se sedaj praši v omari, pa bomo videli, kaj bo "rekla".
Kaj so pa rekli strokovnjaki na to? A sta kaj hodila v malo šolo oz. poiskala pomoč?
Pusti ti strokovnjake, danes je to vsak, sploh na forumih. Niti ne vem zakaj bi iskal pomoč - ker se malo čudno obnaša ko gre mimo krznarja? Pes je šolan na polno, socializiran, pa je še vedno tu pa tam kakšna nepojemljiva luknja. To pa je tudi vse kar ti želim povedat, ti mi razlagaš o nekih unikat receptih, ki pa jih pri psu načeloma ni. V grobem so že napisana "pravila" za vse pse, ko pa se zančne komplicirat, pa je treba vsakega psa tretirati individualno.
Tisto z veterinarjem je lep primer, sploh pa ni tako simpl, da bi ga kar tja not pripeljal in bi bilo potem ok. Za kakšnega psa že mogoče, za vse pa sigurno ne.
Tisto z veterinarjem je lep primer, sploh pa ni tako simpl, da bi ga kar tja not pripeljal in bi bilo potem ok. Za kakšnega psa že mogoče, za vse pa sigurno ne.
Nisem mislila na "spletne strokovnjake", ampak na nekoga, ki je dal skozi že 100 takih primerov in mu je dejansko ratalo.
In danes je še manj vsak strokovnjak, kot včasih (sploh, ker so razlike v šolanju tako transparentne in za vsako stvar s pomočjo spleta takoj razve), zato je res potrebno poiskati nekoga, ki si mu sposoben zaupati. Preko neta ne bo noben psa vzgajal, še manj pa odpravljal napake vodnikov (sploh zato, ker jih 3/4 niti ne ve, kaj delajo narobe, 1/4 pa se dela glupe in ne prizna).
Dejansko se šolanje vsakega psa prilagodi značajskim lastnostim, tako da se že takrat udari "unikat". Če imaš enostavnega psa bo šlo, če imaš pa konkretno zverino, pa jih bo večina dvignila roke ob prvem problemu, ki so ga ponavadi ustvarili sami s popolnoma napačnim pristopom vzgoje in šolanja. Ni vsak pes nemški ovčar, eni so tudi kavkaški.
Nisi pa mi odgovoril na dve moji vprašanji.
Drugače pa - jaz bi se obrnila na strokovnjaka, definitivno. Imeti negotovega psa namreč ni v mojem interesu. V bistvu se trudim, da bi bila moja res samozavestna, tako kot njeni predniki in tako kot jo je navadila njena vzrediteljica. Seveda pride do slabih izkušenj, vse so žal v mojem primeru pridobljene s strani psov, ki niso bili deležni prave vzgoje in njihovi lastniki ne vedo, kaj pomeni povodec, ampak ok. Se zgodi, bom pa vsaj vedela od česa so določene stvari prišle, ko bo velika in se vmes trudila, da pridobi karseda veliko pozitivnih izkušenj z redkimi uravnoteženimi primerki podobne velikosti in stila igranja.
V glavnem, na kratko bi lahko tako rekli: vsak zakaj ima svoj zato.
In danes je še manj vsak strokovnjak, kot včasih (sploh, ker so razlike v šolanju tako transparentne in za vsako stvar s pomočjo spleta takoj razve), zato je res potrebno poiskati nekoga, ki si mu sposoben zaupati. Preko neta ne bo noben psa vzgajal, še manj pa odpravljal napake vodnikov (sploh zato, ker jih 3/4 niti ne ve, kaj delajo narobe, 1/4 pa se dela glupe in ne prizna).
Dejansko se šolanje vsakega psa prilagodi značajskim lastnostim, tako da se že takrat udari "unikat". Če imaš enostavnega psa bo šlo, če imaš pa konkretno zverino, pa jih bo večina dvignila roke ob prvem problemu, ki so ga ponavadi ustvarili sami s popolnoma napačnim pristopom vzgoje in šolanja. Ni vsak pes nemški ovčar, eni so tudi kavkaški.
Nisi pa mi odgovoril na dve moji vprašanji.
Drugače pa - jaz bi se obrnila na strokovnjaka, definitivno. Imeti negotovega psa namreč ni v mojem interesu. V bistvu se trudim, da bi bila moja res samozavestna, tako kot njeni predniki in tako kot jo je navadila njena vzrediteljica. Seveda pride do slabih izkušenj, vse so žal v mojem primeru pridobljene s strani psov, ki niso bili deležni prave vzgoje in njihovi lastniki ne vedo, kaj pomeni povodec, ampak ok. Se zgodi, bom pa vsaj vedela od česa so določene stvari prišle, ko bo velika in se vmes trudila, da pridobi karseda veliko pozitivnih izkušenj z redkimi uravnoteženimi primerki podobne velikosti in stila igranja.
V glavnem, na kratko bi lahko tako rekli: vsak zakaj ima svoj zato.
90% svojega življenja v šoli? S čim se pa ukvarjata?
K sreči sem imel cel dopoldan sestanke, da nisem imel časa se vmešati v temo, ki se je sedaj že malo izpela a vseeno... kar se krznarja tiče imata morda oba prav - odvisno od podrobnejših podatkov katerih pa nimam.
1) če pes tako odreagira le, če gre mimo krznarja se strinjam z tjuren-om in se tega ne splača odpravljati a je vseeno smiselno, da se krznarja izogibate (pač greš na drugo stran ulice ali po poti)
2) če pa pes podobno odreagira tudi, če gre mimo nekdo v krznu pa je treba biti zelo pazljiv in zadevo odpraviti
Smo pa na teh parih straneh ugotovili, da se percepcija "totalno socializiranega psa" med posameznimi uporabniki tega foruma kar precej razlikuje.
K sreči sem imel cel dopoldan sestanke, da nisem imel časa se vmešati v temo, ki se je sedaj že malo izpela a vseeno... kar se krznarja tiče imata morda oba prav - odvisno od podrobnejših podatkov katerih pa nimam.
1) če pes tako odreagira le, če gre mimo krznarja se strinjam z tjuren-om in se tega ne splača odpravljati a je vseeno smiselno, da se krznarja izogibate (pač greš na drugo stran ulice ali po poti)
2) če pa pes podobno odreagira tudi, če gre mimo nekdo v krznu pa je treba biti zelo pazljiv in zadevo odpraviti
Smo pa na teh parih straneh ugotovili, da se percepcija "totalno socializiranega psa" med posameznimi uporabniki tega foruma kar precej razlikuje.
Teh 90% vzami z rezervo, hotel sem povedat da je pes hodil v šolo, nič drugega. Pretiraval sem pač.
Nikjer nisem pisal, da je alergičen na krzno, ampak da ga nekaj zmede, ko gre mimo krznarja. Kdor misli, da je treba to odporavljat pri strokovnjaku, je za moje pojme malo pihnjen, pa brez zamere. Pes je nareč čisto super v odnosu z malimi otroki, z ostalimi psi, z ljudmi nasloph...Point mojega pisanja je, da ni vse tako nostavno, kot se zdi večini spletnih kinologov, da tudi če ti misliš, da si ok pripravil psa na veta ker ti je to uspelo že pri dveh psih, še ne pomeni, da se bo izšlo tudi pri tretjem. Včasih kao narediš vse prav, pa ni rezultata.
Tudi o agresiji do ostalih psov bi lahko kako rekli, ker gre sigurno za specifičen pojem...In tu se psa ne da naučiti, da ima pse rad, da se ga naučiti, da jih tolerira in se ne stepe, to pa je tudi vse. Govorim seveda o odraslih psih...
Nikjer nisem pisal, da je alergičen na krzno, ampak da ga nekaj zmede, ko gre mimo krznarja. Kdor misli, da je treba to odporavljat pri strokovnjaku, je za moje pojme malo pihnjen, pa brez zamere. Pes je nareč čisto super v odnosu z malimi otroki, z ostalimi psi, z ljudmi nasloph...Point mojega pisanja je, da ni vse tako nostavno, kot se zdi večini spletnih kinologov, da tudi če ti misliš, da si ok pripravil psa na veta ker ti je to uspelo že pri dveh psih, še ne pomeni, da se bo izšlo tudi pri tretjem. Včasih kao narediš vse prav, pa ni rezultata.
Tudi o agresiji do ostalih psov bi lahko kako rekli, ker gre sigurno za specifičen pojem...In tu se psa ne da naučiti, da ima pse rad, da se ga naučiti, da jih tolerira in se ne stepe, to pa je tudi vse. Govorim seveda o odraslih psih...
No no... na veterinarje se da pripraviti sigurno 80% psov (če bi bili le lastniki vešči) in ne tako, kot je ena uporabnica zapisala, da je v enem letu, ko je delala na neki veterini, videla le 20 psov, ki niso imeli težav. 20 je število in ne odstotek... Ja halo?
Jaz vsakič, ko sem s psico pri veterinarju (recimo 2x na leto) vidim v čakalnici malo malo morje psov, ki nimajo težav (oz. so redki, ki jih imajo). In taka odstopanja so milo rečeno prevelika.
Dejstvo je, da če človek ve kako s psom bo skoraj sigurno uspel oz. mora imeti zelo problematičnega psa, da ne uspe. Izrazito alfa psi (pa naj bo pes ali samica) se res naučijo pse tolerirati (torej se zavedajo, da nekaj ne smejo).
Je pa seveda dejstvo, da se starega psa kakšnih negativnih vedenj zelo težko odvadi. Npr. če je navajen scat po vogalih hiše bo scal še naprej. Ampak to je potrebno vzeti v zakup, ko se nekdo odloča za nakup/prevzem starega psa. A ko vzgajaš psa od mladiča se lahko naredi marsikaj - skoraj vse.
Razlika med tem, da "pes hodi v šolo" (recimo, da to pomeni malo šolo, A in BBH) in tem, da se pes šola 90% svojega življenja je zelo velika - verjemi. BBH, ki je pri nas kao najvišja stopnja šolanja ne-delovnih psov je zaradi slabe kvalitete šolanja (ne povsod) že čisto razvrednoten. ravno včeraj je en terierček renčal in skakal v prijateljičinega psa. Ko ga je lastnik končno uspel ujeti ni pozabil povedati, da je njegov pes sicer šolan in vzgojen le, da ima slab dan. Halo?
Jaz vsakič, ko sem s psico pri veterinarju (recimo 2x na leto) vidim v čakalnici malo malo morje psov, ki nimajo težav (oz. so redki, ki jih imajo). In taka odstopanja so milo rečeno prevelika.
Dejstvo je, da če človek ve kako s psom bo skoraj sigurno uspel oz. mora imeti zelo problematičnega psa, da ne uspe. Izrazito alfa psi (pa naj bo pes ali samica) se res naučijo pse tolerirati (torej se zavedajo, da nekaj ne smejo).
Je pa seveda dejstvo, da se starega psa kakšnih negativnih vedenj zelo težko odvadi. Npr. če je navajen scat po vogalih hiše bo scal še naprej. Ampak to je potrebno vzeti v zakup, ko se nekdo odloča za nakup/prevzem starega psa. A ko vzgajaš psa od mladiča se lahko naredi marsikaj - skoraj vse.
Razlika med tem, da "pes hodi v šolo" (recimo, da to pomeni malo šolo, A in BBH) in tem, da se pes šola 90% svojega življenja je zelo velika - verjemi. BBH, ki je pri nas kao najvišja stopnja šolanja ne-delovnih psov je zaradi slabe kvalitete šolanja (ne povsod) že čisto razvrednoten. ravno včeraj je en terierček renčal in skakal v prijateljičinega psa. Ko ga je lastnik končno uspel ujeti ni pozabil povedati, da je njegov pes sicer šolan in vzgojen le, da ima slab dan. Halo?
Eno je, če ti psa vidiš v čakalnici, kjer mu je še mogoče fajn, b i se še igral z drugimi psi... drugo pa je ko ga vidiš v ordinaciji zraven veterinarja. In jaz pač povem kaj sem videla, če pa to pomeni, da so vsi ostali psi bili premalo socializirani, ker so ob veterinarju bili pod stresom, pa naj bo...
No, ko nekdo tebe pregleduje in ti morda kak termometer potiska v rit se tudi ti nelagodno počutiš, kajne? To še ne pomeni, da se boji veterinarja!! Saj moja psica tudi zavije z očmi, ko ji merijo temperaturo! Ampak ji to ne prepreči, da ne bi veta obsula s 10 poljubi, ko se pregled zaključi.
Ne govorim o trenutkih, ko veterinar psu potiska termometer v rit, ali pa mu rije po ušesu. Govorim o tem, da ko se vrata ordinacije zaprejo, in veterinar nardi korak proti psu, se začne ta trest, se skriva, hoče pobegnit ven, ... In takih je 90% psov.
ksz
Nekaj o socializaciji psa:
Socializacija je privajanje psa na različne življenjske okoliščine ter oblikovanje želenih pasjih odzivov na družbeno okolje, s katerim je kuža v stiku. Kuža gre skozi predvidena, natančno določena in časovno omejena razvojna obdobja. Izkušnje, ki si jih v teh obdobjih pridobi, pustijo trajne posledice na njegovem umskem in socialnem razvoju ter pomembno vplivajo na osebnost in na odnos do vsega, kar ga obdaja. Obdobja je etologija poimenovala kot senzibilna razvojna obdobja.
Kje se pomanjkljiva socializacija najbolj pozna?
V neprimernem odzivu (strah ali agresija) psa na zvoke (predvsem hrup npr. avtomobilov, motorjev, pušk) in neprimernem reagiranju (grožnja, beg, skakanje) pri stiku z ljudmi (zato je potrebno psa privaditi na ženske-moške, otroke-mladostnike-starostnike-invalide-ljudi s psihičnimi motnjami, uniformirane ljudi: policija, veterinarji). Psa je nujno naučiti primernega 'pozdravljanja'. Psa moramo seznaniti z različnimi okolji (mestno okolje z množico ljudi, avtomobilov, avtobusov; vaško okolje kjer srečujemo pse čuvaje, kjer ni pločnikov; gozdovi; travniki), navaditi gibanja in vedenja v notranjih prostorih (bivalni – hiša, stanovanje; trgovine; gostišča; bolnišnice) ter na različne živalske vrste s katerimi lahko pride v stik (muce, kokoši, konji, ovce...). Nikakor ne smemo zanemariti izjemnega pomena, ki ga ima primerna socializacija psa z ostalimi psi.
Socializacijo razdelimo na PRIMARNO in SEKUNDARNO!
Pred primarno socializacijo se odvijeta dve senzibilni obdobji.
1. Obdobje pred samim rojstvom za katero je značilno, da stabilne in sposobne mladičke poležejo psičke, ki imajo pristen odnos s svojim človekom, bivajo v mirnem in harmoničnem okolju. Mladički se že pred rojstvom odzivajo na človeške dotike, božanje.
2. Obdobje novorojencev do 14. dne je čas, ko mladički razvijajo čutilne, gibalne, učne sposobnosti, ki jih bodo potrebovali kot odrasli osebki. Mladički potrebujejo mirno okolje in stalno prisotnost matere.
Kdaj se socializacija začne?
Navadno v tretjem tednu življenja in je izjemno intenzivna do štirinajstega tudi šestnajstega tedna. Socializacija doseže vrh med šestim in osmim tednom, nato začne počasi usihati.Stvari, ki se jih v tem času nauči so trajne, pes za vse življenje ohrani vtise zgodnjega otroštva, zato morajo biti izkušnje s svetom prijetne, saj vplivajo na poznejše socialno življenje.
Nekaj o socializaciji psa:
Socializacija je privajanje psa na različne življenjske okoliščine ter oblikovanje želenih pasjih odzivov na družbeno okolje, s katerim je kuža v stiku. Kuža gre skozi predvidena, natančno določena in časovno omejena razvojna obdobja. Izkušnje, ki si jih v teh obdobjih pridobi, pustijo trajne posledice na njegovem umskem in socialnem razvoju ter pomembno vplivajo na osebnost in na odnos do vsega, kar ga obdaja. Obdobja je etologija poimenovala kot senzibilna razvojna obdobja.
Kje se pomanjkljiva socializacija najbolj pozna?
V neprimernem odzivu (strah ali agresija) psa na zvoke (predvsem hrup npr. avtomobilov, motorjev, pušk) in neprimernem reagiranju (grožnja, beg, skakanje) pri stiku z ljudmi (zato je potrebno psa privaditi na ženske-moške, otroke-mladostnike-starostnike-invalide-ljudi s psihičnimi motnjami, uniformirane ljudi: policija, veterinarji). Psa je nujno naučiti primernega 'pozdravljanja'. Psa moramo seznaniti z različnimi okolji (mestno okolje z množico ljudi, avtomobilov, avtobusov; vaško okolje kjer srečujemo pse čuvaje, kjer ni pločnikov; gozdovi; travniki), navaditi gibanja in vedenja v notranjih prostorih (bivalni – hiša, stanovanje; trgovine; gostišča; bolnišnice) ter na različne živalske vrste s katerimi lahko pride v stik (muce, kokoši, konji, ovce...). Nikakor ne smemo zanemariti izjemnega pomena, ki ga ima primerna socializacija psa z ostalimi psi.
Socializacijo razdelimo na PRIMARNO in SEKUNDARNO!
Pred primarno socializacijo se odvijeta dve senzibilni obdobji.
1. Obdobje pred samim rojstvom za katero je značilno, da stabilne in sposobne mladičke poležejo psičke, ki imajo pristen odnos s svojim človekom, bivajo v mirnem in harmoničnem okolju. Mladički se že pred rojstvom odzivajo na človeške dotike, božanje.
2. Obdobje novorojencev do 14. dne je čas, ko mladički razvijajo čutilne, gibalne, učne sposobnosti, ki jih bodo potrebovali kot odrasli osebki. Mladički potrebujejo mirno okolje in stalno prisotnost matere.
Kdaj se socializacija začne?
Navadno v tretjem tednu življenja in je izjemno intenzivna do štirinajstega tudi šestnajstega tedna. Socializacija doseže vrh med šestim in osmim tednom, nato začne počasi usihati.Stvari, ki se jih v tem času nauči so trajne, pes za vse življenje ohrani vtise zgodnjega otroštva, zato morajo biti izkušnje s svetom prijetne, saj vplivajo na poznejše socialno življenje.
Podobne teme
