No, midva s fantom sicer nimava staforda, imava pa Belgijskega ovčarja. Nekako brez izkušenj (sploh jaz) kar se tiče vzgoje psa in danes je Belgijski ovčar zaznamovan kot nevarna pasma, ki "rad napada" in je dokaj agresiven. Imajo ga policaji in vojska.
To je bil opis psa, predno sva ga dobila. Pa sva tvegala in danes je pes neverjetn. Vzgojen je precej na "vojaški stil", s trdo vzgojo, pa z crklanjem. Vzeli smo si čas in mu ves čas sledili. Ob napakah je bil nateran v kočo, ob dobrih stvareh nagrajen. Prav noben se ga ne boji in tudi ni agresiven. Dejstvo je, da je vse odvisno od lastnika - ampak res vse.
Mimogrede, najin pes je tudi vzgojen v urbanem naselju, kar je fino. Namreč, pes se navadi ljudi in ni izoliran. Z našmu se igrajo otroci in mački, pa je ok. Sicer smo vedno zraven, ampak je res fino. Je pa vsaj psu podoben, ker tiste male ščenete (sej so kjut, ampak nepripravni), pa nebi imela.
Ko vzameš psa se vprašaj:
1. Ali imam vsak dan čas za sprehodE?
2. Ali imam dovolj potrpljenja, da ko bo delal neumnosti, da ne bom letal s palicami in takimi variantami
3. Teorija, da si najprej kupi psa - kao odličen začetek predn maš otroka - ne drži! Pes je čisto druga pesem
4. Ali imaš dovolj denarja, da če se psu kaj naredi, da ga solidarno pelješ k veterinarju na operacijo (npr. rotvajler - zlom noge - 1500 evrov z previjanji vred)
5. Ali si pripravljen na to, da ima pes več kot 10 let življenske dobe in da ga ne moreš kar zavreči, ko se ga naveličaš
6. Se zavedaš, da boš ti preživel psa (po zakonih narave) in ne on tebe.
7. Kam dati psa, ko greš na dopust
8. Hrana - kaj mu dati jesti in česa ne sme
9. Klopi - ampule, obvezna cepljenja, ....
10. ....
To je bil opis psa, predno sva ga dobila. Pa sva tvegala in danes je pes neverjetn. Vzgojen je precej na "vojaški stil", s trdo vzgojo, pa z crklanjem. Vzeli smo si čas in mu ves čas sledili. Ob napakah je bil nateran v kočo, ob dobrih stvareh nagrajen. Prav noben se ga ne boji in tudi ni agresiven. Dejstvo je, da je vse odvisno od lastnika - ampak res vse.
Mimogrede, najin pes je tudi vzgojen v urbanem naselju, kar je fino. Namreč, pes se navadi ljudi in ni izoliran. Z našmu se igrajo otroci in mački, pa je ok. Sicer smo vedno zraven, ampak je res fino. Je pa vsaj psu podoben, ker tiste male ščenete (sej so kjut, ampak nepripravni), pa nebi imela.
Ko vzameš psa se vprašaj:
1. Ali imam vsak dan čas za sprehodE?
2. Ali imam dovolj potrpljenja, da ko bo delal neumnosti, da ne bom letal s palicami in takimi variantami
3. Teorija, da si najprej kupi psa - kao odličen začetek predn maš otroka - ne drži! Pes je čisto druga pesem
4. Ali imaš dovolj denarja, da če se psu kaj naredi, da ga solidarno pelješ k veterinarju na operacijo (npr. rotvajler - zlom noge - 1500 evrov z previjanji vred)
5. Ali si pripravljen na to, da ima pes več kot 10 let življenske dobe in da ga ne moreš kar zavreči, ko se ga naveličaš
6. Se zavedaš, da boš ti preživel psa (po zakonih narave) in ne on tebe.
7. Kam dati psa, ko greš na dopust
8. Hrana - kaj mu dati jesti in česa ne sme
9. Klopi - ampule, obvezna cepljenja, ....
10. ....