@ziggy - ni letelo nate (čas, ki ga preživljaš z otrokom).
Drugače se pa družba ni prav nič spremenila. Človek je še vedno človek, z vsemi svojimi hibami in navadami. In popolnoma vseeno je, ali okopava njivo ali pa zvečer po šihtu piše magisterij. Ker je pomemben ODNOS do otroka, ne pa kaj ata delajo za to, da postavijo kruh na mizo. In odnos do otroka je katastrofalen - po dr. Renerjevi je današnja družba "otrokocentrična, veliko je hiperprotektivnega otroštva, po drugi strani pa je starševstvo zelo naporen projekt in otroci nam na neki ravni kar precej presedajo. In njih smo naredili strašansko zahteven projekt, kar nam kdaj seveda ,močno otežuje življenje".
Seveda. Če skačeš okoli otroka 24/7, moriš vse njegove vzgojitelje in učitelje, ker so si drznili prestolonaslednika/co postaviti v kot, potem je logično, da ti na koncu gre na živce čisto vse, tudi zelo oddaljeno jokanje dojenčka v plenicah.
To je bilo mišljeno s tem, da se včasih svet ni vrtel okoli otrok, ampak da so bili otroci enakovreden del sveta staršev, ki je bil pa seveda sestavljen še iz kupa drugih enako pomembnih reči. Danes je pa bogokletno, če samo malo omeniš, da tisti vikend pa ne bomo mogli it na izlet, ker je treba doma porihtat par stvari in narediti par srečanj. Pa zadnjič se je ena zgražala, češ kakšen oče je to, ko je med tem, ko je otrok v živalskem vrtu z mamo opazoval živali, sedel zraven na klopci in bral gradiva za ponedeljkov sestanek. Češ, kako "otroka zanemarja"...