Bolj jasno in se veckrat tezko napisem, da je v ozadju zgolj in samo ekonomika. Za vse vpletene.
In zdaj ko se pocasi odmikamo od lazne skrbi za omrezje, gremo na ekonomiko. Za vse je v ozadju ekonomika... Pa recimo bobu bob. Drzavi je kratko malo tudi vseeno za zeleni prehod, je pa morala. V sklopu vecje slike je pac morala, da ne bi izgubila drugje vec. In zdaj smo tle... Treba najti financerje... Treba najti nacin, kako nekoga z denarjem prepričati, da ga zapravi kot ona želi in ne kar nekje drugje in je treba ponuditi nekaj v zameno, seveda. Cajti nacionalizacije so mimo tudi takrat, ko ne paše. In treba je dati toliko, da se bo one z denarjem prepiricalo in manj, kot bi stalo drugace, ker sicer nima smisla. Brez tega, da se najde način kako zapraviti tuj denar, pa bi vsi uporabniki, vkljucno s teboj, placevali se vec. Resujem karkoli? Usput mogoče, v prvem planu pa res ne. Ampak to je definicija dobrih resitev. Dejmo nagruntat neki, da bomo vsi nekaj od tega imeli. Kaj se zgodi, ko bi samo jemal na racun nekoga drugega pa zdaj gledamo lahko recimo v evropski avtondustriji in storitveni dejavnosti nasploh. Na lazno moralo palijo in jo zagovarjajo tisti, ki je ne morejo ali nočejo sfinancirat, ampak cakajo na druge. Ker pa seveda potem dobijo manj nazaj, je pa vse narobe. Tako da ne, pol klinca me briga, a je zate ceneje ali drazje, če je zame ceneje. In v tej zgodbi, ker je zame ceneje, je tudi zate, pa me spet to ne zanima. Samo trapat kdo komu kaj plačuje, se gre pa tudi lahko drugam. In to so dejstva na koncu dneva.
Na koncu se pa itak, kot vedno, kregajo kmetje na sahovnici med seboj... Cista zmaga. To je pa res dodana vrednost vsake reci. Divajdnkonkr.