Danes v Financah:
Koliko klim je letos prodal vročinski val? In kako visoka je cena klima zablod
Verjeti, da klima povzroča prehlad, je enako nesmiselno kot otroku prepovedovati ledene pijače, da ga ne bo bolelo grlo. Koliko EU in Slovenijo stanejo miti in legende o klimah.
Avtorji
Petra Sovdat ,
Simona Toplak
29.07.2026 03:00
Foto: Maja Volk
Samo med junijskim vročinskim valom je zahod Evrope zabeležil deset tisoč dodatnih smrti. Velika večina je bila starejših od 65 let.
Ekstremna vročina lahko povzroči kap ali poslabša srčno-žilne in dihalne bolezni. Starejši so najbolj ranljivimi. Letošnjo presežno umrljivost je težko razložiti s čimerkoli drugim kot z vročino,
pravijo strokovnjaki.
Klime na grmado
Evropa ne mara klim. Tako kot Evropejci pijejo toplo pivo. In tako kot evropske starše slišiš otrokom prepovedovati hladne pijače, da se ne prehladijo, da ne dobijo angine, da jih ne bo bolelo grlo - in druge traparije. Slovenci ste kar glasni.
Seveda ni nobenega dokaza, da hladna hrana ali pijača povzročata okužbe zgornjih dihal. Ravno obratno: hladno zmanjša bolečino in vnetje. Še bolj uporabno,
obstaja dokaz, da pitje ledeno mrzle gazirane vode prekine začarani krog kroničnega odkašljevanja grla.
Tudi klima zdravje izboljša. In koristi. Pravilno vzdrževana klima, seveda.
Da Evropejci ne marajo klim obstajajo religiozni razlogi. V redu, bodimo bolj natančni: obstajajo folklorni, ideološki, normativni in moralni razlogi. Kako se je treba boriti za klimo,
opisuje denimo WSJ.
Pomanjkanje klim v stanovanjskih prostorih je ekonomski, zdravstveni in družbeni problem. Je problem evropske nespameti proti ameriški ali azijski.
Temperaturni mučeniki
Evropa dolgo ni potrebovala klimatskih naprav, zdaj pa gre meja vse bolj severno. Danes se da brez klime mirno preživeti severno od 58. vzporednika, jih pa tudi v teh severnih predelih dajejo v bolnišnice in seveda v poslovne zgradbe.
V Evropi ne vlada kultura udobja, ampak vlada kultura trpljenja. Evropejci so srečni in ponosni, če malo trpijo. Moralno vzvišenost jim daje, da se odrekajo. Evropejci ne marajo tega »ameriškega« luksuza - vse na 16 stopinj. Življenje ni potica.
Potem je tu veliko zaupanje v medicino naših babic: veter, prepih, klima to je vse škodljivo in povzroča prehlad, vneta ušesa, grlo, sinuse… Skratka, od klime se zboli. Pa od mrzlega soka se dobi angino. Pa obstaja res dober prstan, ki vam strupe vleče iz telesa, se vidi, ko imate črn prst.
Tretja ovira za klime so kulturne in arhitekturne zapovedi. Niti naših grdih socialističnih blokov – kaj šele lepih in zaščitenih fasad starih stavb in kulturne dediščine - ne bomo kazili z grdimi klimami, ki poleg vsega ropotajo in motijo božji mir 200 metrov od ceste in proge.
In ne nazadnje je tu zelena religija in norma: klima pomeni pretirano potrošnjo energije, porabo energije pa se politično, družbeno odgovorno, odrastno – degrowth, prebujensko – woke, omejuje. Pretirano udobje in domnevno pretirana poraba energije pač niso v skladu z družbeno odgovornim ravnanjem.
Od religioznih razlogov k denarju
Klime v EU so drage. Temu se reče začarani krog nizke penetracije. Ker dolgo ni bilo povpraševanja, se ni razvila dovolj velika ponudba. Ni dovolj velike konkurence ne klim ne monterjev. To seveda za potrošnika takoj pomeni višje cene. Visoke cene pa spet zavirajo povpraševanje.
Draga je tudi elektrika v EU. Dražja kot v ZDA in na Kitajskem. Evropejci pa z grozo gledajo račune, koliko dajo za elektriko in zeleni prehod, ki bi moral elektriko vendar poceniti, pa je nekam ne.
»Evropa se segreva hitreje kot katerikoli drug del sveta... Tisti, ki želijo poletje preživeti brez klime in trpeti, naj imajo to možnost. A naloga politike je, da vsem zagotovi dostop do cenovno dostopne in čim bolj okolju prijazne klime,« zapiše denimo
Economist.
Letos ste spomladi hoteli manj klim kot lani
Letošnja prodaja klimatskih naprav v Sloveniji je nekoliko slabša od lanske, pravijo tako v Big Bangu kot v Merkurju, se pravi v dveh največjih tehničnih trgovcih. Razlog je bila manj vroča pomlad.
Merkur: Prodaja eksplodira ob vročinskem valu
Jure Kapetan, prvi človek Merkurja, pravi, da je bila lani prodaja klim rekordna.
Letos - do junijskega vročinskega vala - so v Merkurju prodali za približno 15 odstotkov manj klim kot lani. Nato pa bum.
»Tako je vsakič, ko pritisne vročina. Takrat bi klimo vsi imeli in to takoj. Se pa potem zakomplicira z montažo. Mojstrov pa je celo leto enako,« pravi Kapetan. Zdaj se čaka tri tedne.
Za Montažo prek Merkurja se odloči več kot polovica kupcev. »Še pred tremi leti se jih je manj kot tretjina. Eni so montirali sami, drugi so imeli slabe izkušnje z mojstri, zato želijo garancijo tudi za storitev montaže,« dodaja Kapetan.
Big Bang: Prenosna klima je začasna rešitev za prepozne kupce
Tudi kupci klim v Big Bangu zdaj na montažo čakajo približno tri tedne. Spomladi bi se lahko hladili v treh dneh od nakupa.
V Big Bangu, ki ga vodi Uroš Mesojedec, pravijo, da je prodaja stacionarnih klim na lanski ravni, je pa zato podvojena prodaja prenosnih klim. Letos so jih v vročinskem valu prodali več kot tisoč.
»Opažamo, da so prenosne klime prehodna rešitev: večina kupcev se ali že znotraj sezone ali pa prihodnjo sezono odloči še za nakup stenske klime, prenosno pa uporabijo v kakšni drugi sobi. Večinoma namreč v Sloveniji klimatiziramo le največjo, glavno sobo,« pravijo v Merkurju.
Kolikšen je zdaj strošek klime? Najcenejša klima z montažo, ki ohladi približno 40 kvadratnih metrov, stane nekaj več kot 650 evrov, klime bolj znanih blagovnih znamk tudi tri tisoč evrov in več.
Vitanest: Vojne vplivajo tudi na cene klim
Medtem, ko v obeh trgovcih pravijo, da se cene naprav v zadnjih letih niso kaj bistveno spremenile, pa v veleprodajni družbi Vitanest pravijo, da se cene pri proizvajalcih redno dvigujejo.
»Kakšno leto za tri odstotke, nato za pet, tudi desetodstotna podražitev je že bila. Podražitve so odvisne od cen surovin na trgih, stroška prevoza, tudi razpoložljivosti materialov v dobavnih verigah,« pove direktorica Karmen Kompara. Na vse to vpliva dogajanje v svetu, v zadnjih letih predvsem vojni v Ukrajini in Iranu.
Tudi prodaja na veliko eksplodira šele, ko pride vročinski val, tudi za trikrat.
V ZDA ima klimo 90 odstotkov gospodinjstev, v Evropi le 23
V ZDA ima klime 90 odstotkov gospodinjstev, na Japonskem še več, 93 odstotkov, kažejo podatki Mednarodne agencije za energijo (IEA).
Delež klimatiziranih evropskih gospodinjstev dosega le 23 odstotkov.
Foto: IEA
Najbolj klimatiziran je Ciper, Slovenija je deseta
Evropski statistični urad nima podatka o tem, kolikšen delež evropskih gospodinjstev je klimatiziranih, čeprav podatke zbira precej nacionalnih uradov.
Eurostat meri, koliko energije porabijo gospodinjstva in koliko energije porabijo za hlajenje prostorov.
Leta 2024 so v povprečju gospodinjstva iz 29 evropskih držav za hlajenje porabila 0,8 odstotka vse porabljene energije. Po teh podatkih smo izračunali, v katerih državah najbolj uporabljajo klime.