Okolju prijazni avtomobili

Uporabnik darjan je napisal:

Naredilo se je dovolj, da ob trenutnem stanju vse laufa...ko pa bo večja potreba, pa se bo pozidalo.

Klikni za razširitev

Mogoče celo res, ampak ravno danes sem zasledil, da je trebutno stanje v celotnem prometu vrtoglavih 2% EVjev v celotni floti na cesti.

Sreča je, da se infrastruktura res rapidno razvija, da so vse ceste razkopane, polnilnice rastejo na vsakem vogalu kot gobe po dežju. Tako smo res dobro pripravljeni na ta prehod

Uporabnik mtl je napisal:

Cja nisem vozil, ampak sem pa lani vozil CLAja z 1.3 (se mi zdi) turbo motorjem in samodejnim menjalnikom. Avto je imel 2000km, noter pa štiri zelo glasne čričke med vožnjo. Materiali itak poden, kombinacija pogona pa tako neuglajena, da nisem mogel verjeti. Cena 50.000.
Moja 10 let stara zamortizirana Octavia je boljša od tistega polizdelka od avtomobila.

Klikni za razširitev

Ko se ravno omenja C in Octavia. Oba prejšnja generacija sem se en dan vozil na 500km razdalji. Prvo pol v C, direkt presedel v Octavio in naprej. Šokiralo me je, ko sem se po skoraj 300km presedel v škodilaka, kako zelo dobri sedeži so v primerjavi z C. MB so bili zelo očitno en razred nižje.

Kar pa se materialov tiče....jaz si tu za benchmark postavljam notranjost Audija a6 ali 8. Če se pogleda prejšnje generacije...top materiali, top obdelava, top ergonomija in uporabnost. Zdaj? Vse v piano plastiki in ekranih. Če vzameš dol značko, ne veš ali si v Audiju, ali kitajcu od včeraj.
In kot si sam rekel, če že šrot, potem pol cenejši kitajski. Čeprav je ta verjetno boljši od švaba

Me zanima kaj ste vi vsi vozili pred 30 leti?

R4, hyundai pony 1.3 LS Sosed z G3 je bil frajer z vesoljsko ladjo

Ni to zgodba, point je, da je šlo od takrat na slabše, pa če kupiš danes golfa ali C klaso...

Včerajšnja BMW novica : 40 AI slop modelov v 20 letih
Današnja novica: delete 8k zaposlenih

Nekaj tu ne paše skupaj

Uporabnik Steve je napisal:

Mogoče celo res, ampak ravno danes sem zasledil, da je trebutno stanje v celotnem prometu vrtoglavih 2% EVjev v celotni floti na cesti.

Sreča je, da se infrastruktura res rapidno razvija, da so vse ceste razkopane, polnilnice rastejo na vsakem vogalu kot gobe po dežju. Tako smo res dobro pripravljeni na ta prehod

Klikni za razširitev

po reg. verjetno res 2% ampak dejansko je na cesti precej višji %. Po mojem več kot 10% električarjev na cesti v real life.

No, to pa ne... Pejd se peljat, pa stej avte. Vsak 10 sigurno ni EV. 2% je kar realna. Niso vec eksoti, ampak vsak 10. pa ni...

bom štel. javim. lahko da je na gorenjskem bolj bogo, čeprav bi bilo čudno.

Ti kar štej, ampak ne skozi oči novopečenega pripadnika kulta, ki vidi samo evje

pa mater, kaj ti si tud od enih zategnjenih in funkcinalno nepismenih..

jebeš registracije če recimo 50% ice stoji doma, in gredo na cesto 1x na leto.

oko pravi, da je na cesti dosti električarjev, ni to več eksotika. Vsaj v naših krajih,.

Kaki kult, si zategnjen ko oni gatto, pa še kdo...

Uporabnik darjan je napisal:

Me zanima kaj ste vi vsi vozili pred 30 leti?

Klikni za razširitev

Jaz kolo in Tomos avtomatik...in?

Uporabnik uncle_sam je napisal:

A majo švabi kako zgodovinsko slabo vest al kaj? Ugašanje delujočih nukleark, kupovanje Poljskega štroma na premog...

Pa klima, ki porabi orng manj od ogrevanja recimo, pa še prižgana je, ko sončne celice dejansko dajo kaj od sebe. Predlagam, da nehajo kurit pozimi.

Klikni za razširitev

Danes v Financah:

Koliko klim je letos prodal vročinski val? In kako visoka je cena klima zablod​

Verjeti, da klima povzroča prehlad, je enako nesmiselno kot otroku prepovedovati ledene pijače, da ga ne bo bolelo grlo. Koliko EU in Slovenijo stanejo miti in legende o klimah.

Avtorji
Petra Sovdat , Simona Toplak

29.07.2026 03:00





Foto: Maja Volk



Samo med junijskim vročinskim valom je zahod Evrope zabeležil deset tisoč dodatnih smrti. Velika večina je bila starejših od 65 let.
Ekstremna vročina lahko povzroči kap ali poslabša srčno-žilne in dihalne bolezni. Starejši so najbolj ranljivimi. Letošnjo presežno umrljivost je težko razložiti s čimerkoli drugim kot z vročino, pravijo strokovnjaki.

Klime na grmado​

Evropa ne mara klim. Tako kot Evropejci pijejo toplo pivo. In tako kot evropske starše slišiš otrokom prepovedovati hladne pijače, da se ne prehladijo, da ne dobijo angine, da jih ne bo bolelo grlo - in druge traparije. Slovenci ste kar glasni.
Seveda ni nobenega dokaza, da hladna hrana ali pijača povzročata okužbe zgornjih dihal. Ravno obratno: hladno zmanjša bolečino in vnetje. Še bolj uporabno, obstaja dokaz, da pitje ledeno mrzle gazirane vode prekine začarani krog kroničnega odkašljevanja grla.
Tudi klima zdravje izboljša. In koristi. Pravilno vzdrževana klima, seveda.
Da Evropejci ne marajo klim obstajajo religiozni razlogi. V redu, bodimo bolj natančni: obstajajo folklorni, ideološki, normativni in moralni razlogi. Kako se je treba boriti za klimo, opisuje denimo WSJ.
Pomanjkanje klim v stanovanjskih prostorih je ekonomski, zdravstveni in družbeni problem. Je problem evropske nespameti proti ameriški ali azijski.

Temperaturni mučeniki​

Evropa dolgo ni potrebovala klimatskih naprav, zdaj pa gre meja vse bolj severno. Danes se da brez klime mirno preživeti severno od 58. vzporednika, jih pa tudi v teh severnih predelih dajejo v bolnišnice in seveda v poslovne zgradbe.
V Evropi ne vlada kultura udobja, ampak vlada kultura trpljenja. Evropejci so srečni in ponosni, če malo trpijo. Moralno vzvišenost jim daje, da se odrekajo. Evropejci ne marajo tega »ameriškega« luksuza - vse na 16 stopinj. Življenje ni potica.
Potem je tu veliko zaupanje v medicino naših babic: veter, prepih, klima to je vse škodljivo in povzroča prehlad, vneta ušesa, grlo, sinuse… Skratka, od klime se zboli. Pa od mrzlega soka se dobi angino. Pa obstaja res dober prstan, ki vam strupe vleče iz telesa, se vidi, ko imate črn prst.
Tretja ovira za klime so kulturne in arhitekturne zapovedi. Niti naših grdih socialističnih blokov – kaj šele lepih in zaščitenih fasad starih stavb in kulturne dediščine - ne bomo kazili z grdimi klimami, ki poleg vsega ropotajo in motijo božji mir 200 metrov od ceste in proge.
In ne nazadnje je tu zelena religija in norma: klima pomeni pretirano potrošnjo energije, porabo energije pa se politično, družbeno odgovorno, odrastno – degrowth, prebujensko – woke, omejuje. Pretirano udobje in domnevno pretirana poraba energije pač niso v skladu z družbeno odgovornim ravnanjem.

Od religioznih razlogov k denarju​

Klime v EU so drage. Temu se reče začarani krog nizke penetracije. Ker dolgo ni bilo povpraševanja, se ni razvila dovolj velika ponudba. Ni dovolj velike konkurence ne klim ne monterjev. To seveda za potrošnika takoj pomeni višje cene. Visoke cene pa spet zavirajo povpraševanje.
Draga je tudi elektrika v EU. Dražja kot v ZDA in na Kitajskem. Evropejci pa z grozo gledajo račune, koliko dajo za elektriko in zeleni prehod, ki bi moral elektriko vendar poceniti, pa je nekam ne.

»Evropa se segreva hitreje kot katerikoli drug del sveta... Tisti, ki želijo poletje preživeti brez klime in trpeti, naj imajo to možnost. A naloga politike je, da vsem zagotovi dostop do cenovno dostopne in čim bolj okolju prijazne klime,« zapiše denimo Economist.

Letos ste spomladi hoteli manj klim kot lani​

Letošnja prodaja klimatskih naprav v Sloveniji je nekoliko slabša od lanske, pravijo tako v Big Bangu kot v Merkurju, se pravi v dveh največjih tehničnih trgovcih. Razlog je bila manj vroča pomlad.

Merkur: Prodaja eksplodira ob vročinskem valu​

Jure Kapetan, prvi človek Merkurja, pravi, da je bila lani prodaja klim rekordna.
Letos - do junijskega vročinskega vala - so v Merkurju prodali za približno 15 odstotkov manj klim kot lani. Nato pa bum.
»Tako je vsakič, ko pritisne vročina. Takrat bi klimo vsi imeli in to takoj. Se pa potem zakomplicira z montažo. Mojstrov pa je celo leto enako,« pravi Kapetan. Zdaj se čaka tri tedne.
Za Montažo prek Merkurja se odloči več kot polovica kupcev. »Še pred tremi leti se jih je manj kot tretjina. Eni so montirali sami, drugi so imeli slabe izkušnje z mojstri, zato želijo garancijo tudi za storitev montaže,« dodaja Kapetan.

Big Bang: Prenosna klima je začasna rešitev za prepozne kupce​

Tudi kupci klim v Big Bangu zdaj na montažo čakajo približno tri tedne. Spomladi bi se lahko hladili v treh dneh od nakupa.
V Big Bangu, ki ga vodi Uroš Mesojedec, pravijo, da je prodaja stacionarnih klim na lanski ravni, je pa zato podvojena prodaja prenosnih klim. Letos so jih v vročinskem valu prodali več kot tisoč.
»Opažamo, da so prenosne klime prehodna rešitev: večina kupcev se ali že znotraj sezone ali pa prihodnjo sezono odloči še za nakup stenske klime, prenosno pa uporabijo v kakšni drugi sobi. Večinoma namreč v Sloveniji klimatiziramo le največjo, glavno sobo,« pravijo v Merkurju.
Kolikšen je zdaj strošek klime? Najcenejša klima z montažo, ki ohladi približno 40 kvadratnih metrov, stane nekaj več kot 650 evrov, klime bolj znanih blagovnih znamk tudi tri tisoč evrov in več.

Vitanest: Vojne vplivajo tudi na cene klim​

Medtem, ko v obeh trgovcih pravijo, da se cene naprav v zadnjih letih niso kaj bistveno spremenile, pa v veleprodajni družbi Vitanest pravijo, da se cene pri proizvajalcih redno dvigujejo.
»Kakšno leto za tri odstotke, nato za pet, tudi desetodstotna podražitev je že bila. Podražitve so odvisne od cen surovin na trgih, stroška prevoza, tudi razpoložljivosti materialov v dobavnih verigah,« pove direktorica Karmen Kompara. Na vse to vpliva dogajanje v svetu, v zadnjih letih predvsem vojni v Ukrajini in Iranu.
Tudi prodaja na veliko eksplodira šele, ko pride vročinski val, tudi za trikrat.

V ZDA ima klimo 90 odstotkov gospodinjstev, v Evropi le 23​

V ZDA ima klime 90 odstotkov gospodinjstev, na Japonskem še več, 93 odstotkov, kažejo podatki Mednarodne agencije za energijo (IEA).
Delež klimatiziranih evropskih gospodinjstev dosega le 23 odstotkov.

Foto: IEA

Najbolj klimatiziran je Ciper, Slovenija je deseta​

Evropski statistični urad nima podatka o tem, kolikšen delež evropskih gospodinjstev je klimatiziranih, čeprav podatke zbira precej nacionalnih uradov.
Eurostat meri, koliko energije porabijo gospodinjstva in koliko energije porabijo za hlajenje prostorov.
Leta 2024 so v povprečju gospodinjstva iz 29 evropskih držav za hlajenje porabila 0,8 odstotka vse porabljene energije. Po teh podatkih smo izračunali, v katerih državah najbolj uporabljajo klime.
Ciper je - logično glede na lego - v vrhu Evrope. Za hlajenje prostorov so gospodinjstva leta 2024 porabila 16 odstotkov vse energije. Po podatkih ciprskega statističnega urada je klime leta 2023 uporabljalo 87 odstotkov gospodinjstev.
Druga po deležu porabljene energije za hlajenje je Malta, od vse porabljene energije se je 15 odstotkov porabili za hlajenje. Dobrih 13 odstotkov so za klime porabili v Albaniji. V Grčiji, ki je tudi zelo južno, so gospodinjstva za hlajenje porabila 7,4 odstotka vse energije.

Sledijo Severna Makedonija, Črna gora, Španija, Italija in Hrvaška - v teh državah je bilo za hlajenje porabljene od tri do 2,1 odstotka vse porabljene energije. Po podatkih italijanskega statističnega urada je 56 odstotkov italijanskih gospodinjstev predlani imelo vsaj eno klima napravo.

V Španiji so po podatkih ministrstva za zeleni prehod med regijami velike razlike - severne, kot sta Galicija in Asturija, so skoraj brez klim, na jugu pa ima klimo več kot polovica gospodinjstev. Največji delež klimatiziranih gospodinjstev je v Murcii, skoraj 64-odstoten.

Slovenija je na desetem mestu med 29 državami. Za hlajenje so gospodinjstva predlani porabila 1,5 odstotka vse porabljene energije.

Koliko gospodinjstev ima klimo v Sloveniji​

Delež gospodinjstev s klimo je lani pri nas znašal 45 odstotkov, so nam povedali na Sursu. Leta 2007, ki je najstarejši podatek statističnega urada, je klimo imelo 11 odstotkov gospodinjstev v Sloveniji.