Oglaševanje

jaz pa imam podoben sistem kot si ga ti najprej opisal... samo da jaz izbiram podjetja. izdelujem transportno embalažo iz valovitege lepenke. pa poskušam sledit novo rastočim industriskim conam in se en dan zapeljem tja, si izpišem ime podjetja in ga potem najdem po imeniku in pokličem. kasneje se lahko dogovorim za sestanek ali pa tudi za kakšno malico ali kosilo.

uspeh je različen. novo ustanovljena podjetja dobim 90%, to je mišleno tista, ki še nimajo dobavitelja. v starejših conah pa je malo tezje, ker tam so stara podjetja in že vsi imajo dobavitelje. uspeh le 10%. pa še to po nekaj časa, ko jim dobavitelj kaj zamoči in sem jaz kot izhod v sili.

drugih oglaševalskih stvari nimam. imam eno bol kot ne zelo bogo internetno stran (če sem iskren ne vem naslova ). mi pa pomaga toliko, da dobim tiste manše naročnike, ki naročijo zelo malo količino embalaže (1-20kos), ker jim nihle noče narest.

po moje je najboljše oglaševanje to, da se držiš dogovora in pa da je hitro narejeno... v veliko primerih takrat cena ni pomembna. veliko je takih, ko pokličejo in bi imeli embalažo že 2 uri nazaj najraje v skladišču

seveda pa raziskujem tudi nove stvari... probat morem kako se bo obnesla napis na avtomobilu... pa še sedaj sem kupil kombi in tudi ta čaka nalepke

to je vse

Glede na to da obnavljam hišo potrebujem veliko gradbenega in podobnega materiala. Informacije zbiram skorajda izključno na internetu. Se mi zdi, da če te tam ni je isto kot da ne obstajaš. Mediji kot so televizija in radio so bolj metanje denarja stran, razen če se zelo veliko pojavljaš v njih in seveda v top terminih.

Tudi moje mnenje je podobno karantankinemu. Karkoli sem do sedaj kupil, sem se prej pozanimal na internetu. Najprej o samem izdelku potem pa še o cenah.
Enostavno se mi ne da skakat o trgovine do trgovine, ponudnika storitev, da bi se zanimal kaj mi ponudijo. Če je ponudba že na internetu zanimiva, se potem oglasim in domenim točno kako in kaj.

ČE TE NI NA INTERNETU, TE NI!

Pismo, še v če grem kam daleč, se na netu pozanimam za restavracije, kjer se splača jest in pregledam morebitne spletne strani.

Se mi zdi, da to internetno poizvedovanje velja samo za vrednostno velike nakupe in nakupe reči, ki jih ne dobiš ravno za vsakim vogalom.

Restavracij nisem še nikoli iskala na netu, vedno me je nanjo moral nekdo opozoriti. Brez osebnega priporočila v restavracijo ne hodim. Prav tako se ne ubadam z iskanjem pralnega praška po internetu (govorim za gospodinjsko uporabo).

Jep... kako oglaševati je zelo pomembno od produkta, od ciljne skupine in seveda od situacije podjetja in trga samega. Strinjam se, da če te ni na spletu te ni... a vseeno je potrebno uporabiti tudi druge metode in pristope.

Primer restavracije je res tak, da spleta morda ne bi potrebovala a vseeno - preveriš naslov, kako se pride do tja, kakšna slika ambienta vedno pripomore k odločitvi, jedilnik (pa četudi brez cen) je seveda dobrodošel

Pri pralnem prašku se osebno že ne bi strinjal, da na spletu ni potrebna predstavitev. Naj objavijo sestave, ekološko zavezanost podjetja in ekološko "neoporečnost" izdelka.

Pri tehnični robi je že dejstvo, da če na spletu ne morem preveriti specifikacij, primerjav ipd... ne bom nikoli kupil. Prodajalci v trgovinah 90% nimajo pojma o artiklih katere prodajajo. Izjeme so kakšne specializirane trgovine, katerih je pa vedno manj.

Marketing je že znanost. Oglaševanje je le njen delček. In ta delček ne visi v zraku - je odvisen od celotnega marketinškega spleta.

Se mi zdi, da se ne razumemo...

Valda je logika "več je bolje" vedno dobrodošča. Vendar, če imaš malo denarja, jaz - recimo kot proizvajalec pralnih praškov - sigurno ne bi šla na net, temveč bi najprej pokrila cajtnge, tv in radio. Ker so moja opažanja taka, da silno malo gospodinj čekira ekološko zavednost Henkla in podobnih - mogoče kdaj, iz golega firbca. Za nakup to sigurno ne bo primaren vir. To je pa najpomembnejše, kaj ne?

Preveč gledate na problem s svojega, subjektivnega stališča. Mi vsi, ki tule po forumih pisarimo, sodimo v skupino prebivalstva, ki brez interneta ne more kupovati niti spodnjih hlač (če lahko karikiram). Večina ljudi ni takšnih...

PS: Se pa strinjam glede tehnične robe. Ampak to je itak logično - kdo pa je običajno glavni kupec tehničnih reči?

Res je, da ne moreš vse izdelke oglaševati na enak način.

Jaz recimo vse reklame, ki jih dobim domov skrbno pregledam vendar nikoli ne grem samo zato ker je v določeni trgovini kolondont za 0,1 € cenejši v tisto trgovino zadevo kupit. A to drži le za fasungo, drugače je pri gradbenem materialu, kjer se vrtijo večje cifre. Seveda pa tudi ni reklamam vedno za verjeti. Dobro je da izdelek določen čas spremljaš, da potem vidiš ali je dejansko kaj znižano ali so samo prilepili besedo popust ali pa znižanje, cena pa je ostala enaka ali celo višja.

@kozarec... sem te že dobro razumel
Prav primer pralnega praška je primer, kjer je splet (posredovanje informacij) v kombinaciji z ostalimi oglaševalskimi mediji nuja. Zakaj?

Vse reklame za pralne praške so enake. Vsaka nova verzija je toliko boljša od prejšnje, ki tako ali tako že vse 100% opere. Torej oglasom na TV in v tiskanih medijih, ki bi o izdelku govorili, da je naj naj verjetno ne verjame nihče. Tako je potrebno tovrsten produkt (če si na tem področju nihče) diferencirati od ostalih. Po čem? Nimam pojma. Morda s ceno: enaka kvaliteta za 50% cene. Morda z ekologijo: enaka kvaliteta pri povečani skrbi za okolje, ipd...

Torej bi po mojem ti kot proizvajalec pralnih praškov z malo denarja s tvojim pristopom propadla... TV, radio in tiskani mediji so najdražji način oglaševanja.

Ne razumi me narobe - strinjam se, da samo s prosotnostjo na spletu ne dosežeš veliko a hkrati trdim, da brez prisotnosti na spletu izgubiš preveč. Sama cena vzpostavitve kvalitetnega spletnega mesta pa je v primerjavi z ostalimi oglasnimi mediji nična. Zato trdim, da se ga ne sme zanemarjati.

Glede na to, da vsi trdijo, da se z vsakim njihovim novim izdelkom pere bolje, pa se dokazano ne (ker sam proizvajalec z naslednjim svojim izdelkom zanika kvaliteto prejšnjega - kar pozabavaj se z reklamami), prodaja gre pa kar gor, očitno ne bo držalo, da se kupci lotevajo analize pralnih praškov na tako hudo strokoven način, kot si pravkar opisal.



Preveč subjektivno gledaš na stvari. Pozabljaš, da umazane gate doma praviloma perejo mame, ki tudi pišejo pildke, kateri pralni prašek hočejo iz trgovine. Ne pa friki z internetom... Saj počasi tudi moderne mame prihajajo na net (ala tinekr, vejica,...), ampak te so še vedno v precejšnji manjšini. Poleg tega pa praviloma nimajo časa doktorirati na eni taki malenkosti kot je pralni prašek. Prevladujoča logika nakupa je - dajmo probat, če bo zanič, bomo pa drugič kupili kakšnega drugega. Zato so cajtngi, tv in radio na tem področju daleč najpomembnejši oglaševalski kanal.

Morda sem premalo razločno zapisal... preberi le zadnji odstavek mojega prejšnjega post-a.

Sam osebno za pralni prašek ne bom šel gledat na splet pa si gate si že 10 let perem sam in so vedno čiste. Kako sem izbiral? Najprej sem "podedoval" domače navade, potem sem enkrat zamenjal in je bilo bolje; pa poizkusil malo drugo različico in je bilo še bolje... vmes se zafrknil in šel na slabše... pa sem naredil povrat k prejšnji znamki in ostal tam.



Vendar je dejstvo, da si podjetja ne morejo privoščiti izgube strank zaradi neobstoja www, ker je strošek vzpostavitve predstavitve tako marginalen, da v denarjih, ki se vrtijo okoli pralnega praška (primer si izbrala sama) ni omembe vreden.



Poglej si trg pralnih praškov.

Recimo, da imaš 250.000 potencialnih gospodinjstev (PG). Od tega 80% perejo "mame", ki so že navezane. Torej v štartu ciljaš preostalih 20% (= 50.000 PG). Od teh 50.000 jih morda le 5% preveri zadevo na spletu in se zaradi neobstoja spletne strani (neresnost) polovica ne odloči za nakup (= 1.250 PG).



Torej 1.250 strank... en prašek na mesec (min)... po 12€ = 180.000€... v primerjavi z par 100€ za izdelavo predstavitve. Sam govorim le o tem in ni prav nič subjektivno.



Pa vzemi malo večji trg in preračunaj na novo... Lahko dodaš le eno 0 na koncu pa imaš

Vdam se.

Biti mora kombinacija obojega, torej klasičnih reklam in interneta. Pri nekaterih izdelkih, kjer perejo možgane prek tv reklam (tunina, pralni praški) se potrošnik v trgovini podzavestno odloči v vsej izbiri, da bo izbral tisti izdelek, katerega najbolj "pozna". Pozna pa najbolj tistega, katere vsak večer mu magari podzavestni vsiljuje reklama na televiziji. "Jaz sem čist navadna tuna, rad bi bil pa kalvo" - je primer odlične kampanje, o kateri se je veliko govorilo kako je bedasta, da je kar

nekaj, da težijo, ampak probat pa ga je bilo treba In ko stojiš v trgovini in imaš na razpolago Rio Mare, Calvo, X, Y, Z tuno, je tako, da Rio Mare že poznaš, X, Y in Z nikoli nisi slišal, Calvo je pa itak stari znanec iz televizije. V takem primeru se tv reklama zelo splača, osnovni pogoj pa je izredno močna frekvenca predvajanja te reklame, kar stane zelo zelo zelo veliko. Se pa dolgoročno splača. Pri takih kampanjah je izdelava spletne strani na to temo kapljica v morje, a spada k celoti.





Potem se spomnim nedaleč nazaj ene zelo dobre kampanje za Axe, katero vsi poznamo. Boom Chicka Wah Wah! Ko se o reklami folk pogovarja v družbi, pomeni, da je reklama zmagala. Ko si po internetu pošiljajo videje s to reklamo, je to zakon za oglaševalca. A Axe se je kampanje lotil prefinjeno in jo je oglaševal tudi na internetu in to zelo uspešno. Tudi tako, da je folku ponudil brezplačen download pesmi Boom Chicka Wah Wah. In spet ista situacija. Ko se postaviš v trgovini pred polico z low budget parfumi, kaj boš izbral? Ja seveda tistega, ki je Boom Chicka Wah Wah!





Pravzaprav najbolj debilne reklame ponavadi najbolj vžgejo. Je pa res, da si velike reklamne kampanje lahko privoščijo samo veliki. Govora je o kampanjah, vrednih nekaj 100.000 € in tudi preko milijona. Pri teh gre ponavadi že za uveljavljene blagovne znamke in pa izgradnje le-teh. Pri manjših oglaševalcih, kjer gre za manjši oglaševalski budžet, se zna pojavit problem, ker oglaševalci pričakujejo takošnji učinek, katerega pa velikokrat ni. Pojavljati se je pač potrebno pogosto in predvsem povsod tam, kjer se nahaja tvoja ciljna populacija.



Oglas za posebno dodatno zdravstveno zavarovanje za upokojence tako na alter.si ne bi ravno naletel na plodna tla, bi pa se s pravo frekvenco splačal v času predvajanja oddaje na primer Raketa pod kozolcem. Ciljna skupina je zelo pomembna, pri tem pa ne pozabit na stalno prisotnost. Ena reklamica in potem čakanje na odziv je premalo. Ljudje se odzivajo na dražljaje, kateri so pogosti, da pridejo v podzavest.



Najbolj bedno je, ko nekdo postavi 2 jumbo plakata nekje v vukojebini (ker je tam najmanjši pretok avtov in najnižja cena zakupa) in potem pričakuje nek odziv. Ne more ga dobit, ker voznik avta se čez dan pelje mimo stotin jumbo plakatov in se ne zavzame. Zavzel se bo za Mercatorjev jumbo, ki ga bo v istem dnevu videl 20 x, za neke minorne pa gotovo ne.



Oglaševanje v časopisih in revijah je takisto lahko slaba naložba, v kolikor oglaševalec ne pridobi realnih podatkov o branosti. Največje sranje so brezplačni časopisi, ki na glas poudarjajo, da so razdelili X komadov časopisa. To še ne pomeni X števila bralcev, saj taki časopisi ponavadi hitro končajo v košu in jih folk niti ne odpre. Folk avtomatično brezplačne cajtnge ceni manj kot tiste, za katere je plačal. Če se da zmenit za dobro ceno, se lahko tudi pri brezplačnikih dobro oglašuje, to pa je preko plačanega PR članka. Ta članek pa je potem seveda tudi posebna umetnost, ki ne pomeni, da je dovolj, da ga spiše kar nekdo, ki je v firmi najbolj pismen, ampak se ga splača dat delat profiju, kateri bo zanj zaračunal okrog 1000 €. A profi pozna zakonitosti in psihologijo bralcev in bo članek napisal tako, da ga bo bralec prebral od začetka do konca. Če se bralec ustavi že po prvem odstavku, je učinek ničen.





Tako da za vsakogar obstaja nek način oglaševanja, ki je pravi, mimo interneta pa ne moremo. Je namreč najbolj natančen medij glede oglaševanja, saj se lahko zakupi točno določeno število prikazov, kar se ne more v nobenem drugem mediju. Samo pri internetu se lahko zagotovi, da se bo oglas prikazal točno 100.000 x, pri televiziji se računa na gledanost, ki je le približna, narejena na osnovi raziskav. Pri časopisu glede na branost, ki je tudi približna itd. Samo internet ima mehanizma, ki to zagotavljajo, zato se vse več oglaševalcev odloča za internet. Pri nas je vse skupaj še v vzponu, v Veliki Britaniji pa je oglaševanje preko interneta že dosegla kar 40 % celotnega oglaševalskega kolača v državi, kar je zelo vzpodbuden podatek za internet. Pri nas je, kolikor imam informacije, ta številka šele pri 2 %.





Največji mimosunek pa je oglaševanje spletnih strani v nespletnih medijih, kar opažam pri nekaterih oglaševalcih, ki zelo "pametno" ugotovijo, da je tako oglaševanje cenejše. Če je učinkovitejše pa jih očitno ne zanima

No, saj profiji (oglaševalske agencije) že kar precej priporočajo oglaševanje po internetu, manjši oglaševalci, ki si agencij ne morejo privoščit (ali pa so samozavestno zmotno prepričani, da agencije prodajajo meglo), pa se pogosto lotijo oglaševanja na zelo diletantski način, temu primerni pa so tudi odzivi. Tako namesto profija, naredi dizajn sosedov sin, ki baje zna nekaj na računalnik in je stvar katastrofalna. Ampak temu sosedovemu sinu plačaš 20 €, profiju bi pa 300 €. In od tu dalje si tako lahko mislite kako stvari potekajo, posebej v firmah, kjer direktor misli, da je strokovnjak za vse. A vsi vemo, da v večini primerov ni tako. Potem pa jokajo, da je oglaševanje drago in da se ne splača. Jah, le čevlje sodi naj kopitar

sam tako mimogrede bi omenila oz. prosila, če lahko narediš nekaj odstavkov, saj to je nemogoče prebrat, jaz bom oslepela
hvala že v naprej

Citat:
Uporabnik karantanka pravi:
sam tako mimogrede bi omenila oz. prosila, če lahko narediš nekaj odstavkov, saj to je nemogoče prebrat, jaz bom oslepela
hvala že v naprej

Klikni za razširitev

sem popravil samo za tebe

Zelo dobro napisano in hvala za presledke. Imam občutek, da boš vedel povedati koliko stane zakup oglasnega prostora na televiziji v recimo času ko se predvajajo poročila. Oz. na kakšen način se sploh zakupuje prostor. Če kdo ve naj malo opiše.

Pa še to. Vedno več firm si lahko privošči zelo drage oglaševalske kampanije. Naj oglašujejo, vendar pa je zelo moteče ko odpreš revijo in na vsaki desni strani celostranska reklama (vemo, da se leve vsi izogibajo, razen če je oglas čez obe strani). Mogoče moteče ravno ni ampak zagotovo pa se počutiš nategnjenega, saj si odštel 5, 6 € (ali več) za revijo v kateri ne moreš nič pametnega prebrati. Če pa je že kaj, pa je to spet plačan članek (reklama) ali pa kaj ukradenega iz tujine. Čudi me, da take revije sploh obstajajo oz. zanimivo bi bilo vedeti kakšno naklado oz. prodajo dosegajo.

Tule so ceniki za oglaševanje na:

RTVSLO

ter

POP TV in Kanal A

Sem naletel na ta razgovor, ker sem tudi sam podjetnik in sedaj brskam po forumih, da vidim, če je kje kak dober predlog za oglaševanje novega podjetja in kolikor vidim je tema že stara, ampak vseeno probam. Preveril sem cene in le te segajo v nebo, kar se tiče oglaševanja v standard medijih (radio, časopis, TV...) Glede na raziskave pa oglasi dosegajo visoko učinkovitost samo na prime time TV in če si v medijih non stop.

Odkril sem pa še eno varijanto in me zanima, če je že kdo poiskusil.
Cene se zdijo v redu in ideja kar zanimiva...

No, to je pa nekaj novega - oglaševalci, sposobni napisati stilistično in slovnično spodobne stavke, s spletno stranjo, ki ne izgleda narejena leta 2003.



How to spam online forums, Unit 1, Lesson 3:

- registriraj se z nickom, ki te ne bo neposredno povezal z izdelkom, ki ga hočeš skrivaj oglaševati.




Pa do naslednjič, dragi Peter Bruner!

Touché!

Note:
- spremeni mail in nick (update)

Vljudno vabljeni na oosmTV.