Saj pri večini škropiv se dandanes sploh ne gre, da bi bila naenkrat spoznana za strupena ali kaj drugega. Dejstvo je, da je treba vsakemu škropivu periodično podaljševati registracijo. In v državah, kjer se določenega škropiva proda malo, proizvajalec sploh noče podaljašati registracije. Ker registracija stane več kot dobiček od prodaje tega škropiva..Kjer ni tožnika, ni sodnika. Oziroma v tem primeru, kar se ne išče se ne more najti. Če se aktivna snov širše ni raziskovala, potem se ne ve za škodljivost, se ne išče in se ne more najti. Je pa malo verjetno, da bi sami v "tretjem svetu" uspeli najti in proizvajati aktivno snov s katero se v EU ali ZDA še nismo srečali. Možno pa je in možno je, da je za zdravje zelo problematična, ampak se ne raziskuje, ker se "ne ve", da se uporablja. Praviloma se tam proizvajajo in uporabljajo stare reči, ki so pri nas že prepovedane in to so v EU laboratorijih praviloma sposobni najti.
Sicer pa zgodba, ki je bila pred X leti v časopisu. Slovenski sadjarji so šli na strokovno izpopolnjevanje v Grčijo. Tam so se pohvalili s tehnologijo, ki jim je omogočala, da pomaranče kemično obdelajo, te ostanejo na drevesu in jih pobirajo namesto v jeseni šele po novem letu, ko je cena na trgu bolj prijazna. Pa še stroškov s hladilnico ni. Uporabljali so sredstvo, ki je bilo pri nas prepovedano že za časa SFRJ.
Se spomnim nekaj let nazaj, ko se ni več dobilo Karatana (za oidij) So rekli, da to v Sloveniji ne bo več dovoljeno. Dejansko pa je samo potekla registracija in čez nekaj mesecev se je spet dobil, ker je proizvajalec registracijo ponovno plačal, papirnato certificiral in so pol spet podaljšali. Torej, samo biznis. Plačaj, pa boš lahko prodajal. Veliko škropiv npr Folpan se registrira samo za določeno bolezen. Npr Folpan je pri nas zdaj registriran samo za peronosporo in črno pegavost. Kar pomeni da je bila plačana registracija samo za to dvoje bolezni. Včasih pa je bil Folpan registriran tako za peronosporo, črno pegavost in tudi za botritis. Pa je skoz enaka učinkovina noter.