Berem temo pa si mislim, madona ali tukaj noben nima otrok ali pa se v temi res najdejo sami hardcore mot**fuc**eji, ki bojo svoje otroke naučili kako se živi tako, da jih bodo pustili naj se sami znajdejo. Se popolnoma strinjam z vami, da se danes preveč ovija v vato, hkrati pa si ne predstavljam, da bi nekdo mojega otroka verbalno ali fizično matretiral, jaz pa bi samo stal poleg in govoril, sej se mora sam za sebe postavit.
hmm… Ne vem, kaj je prav in kaj ne. Samo kaj je po moje prav. Učim otroke, da se učitelje ali vaditelje, če ga kam vpišem, uboga. Brez pardona. Pa vem, da jih ne zmeraj. 4 letnik odbluzi v svoji glavi po svoje, ampak takrat ga mora en spomnit, da se vrne na Zemljo. Če mene ni zraven in ga dam v varstvo nekam, potem mora ubogati njega. Brez primerov, ko to ne bi bilo treba, pa saj vsi to tako delajo, pa mogoče ne bi tralalala…
In res enkrat moj mali v mixu joka in frustracije z bazena. Pride tetka, ki ne vem kako ji je bilo ime, se ni niti predstavila, do mene in še mene nadira, da to ni za nikamor, da ona tega ne more, pa tok otrok, on pa ni čisto poslušen. Pa kaj je z njim narobe pa kaj z mano? Kar na grdo in povsem neprimerno. Jaz vem, da je mali živ'c, ampak v tistem momentu sem požrla dol in njega sprašala kako se je on kaj obnašal. Je čisto priznal, da ni najbolj ubogal, pa potem spet, da ubogati je pa treba. Ampak dokler je mali zraven stal, ne morem jaz nje spucat, to v kali zatrem to, da jaz njemu durh na durh, da je treba druge ubogati brezkompromisno. Pol ko ga ni bilo zraven, sva se seveda še enkrat malo pomenile, pa kdo bo koga na svoje mesto postavljal, od osnov bontona dalje (menda se najprej pozdravi in predstavi, potem pa se govori v saj približno normalnem tonu in ne laja)... Je nekako tako sključeno stala kot moj mali pol ure prej, ampak ja, dokler je on zraven stal, tega pogovora ni bilo in ga vidim kot izključno kontraproduktivnega.