Pred še ne 150 leti je bilo pa takole:
"Žirija je odklonila je delo Edouarda Maneta
Zajtrk na travi (
Le déjeuner sur l'herbe - bi rekel, da če pride danes na trg je vredna 80+milijonov Eurov) predvsem zato, ker je predstavljalo dve goli ženski in moškega na pikniku. Žiriji se je zdela golota sprejemljiva v zgodovinskih in alegoričnih upodobitvah, uporabljati jo v prizorih iz vsakdanjega življenja pa je bilo po njihovih merilih strogo prepovedano. Žirija v oblikovanju zavrnitve ni bila najbolj prijazna, kar je Maneta zelo užalilo.
V odgovor tem dogodkom je skupina umetnikov ustanovila neodvisno razstavo
Salon zavrnjenih (
Salon des Refusés). Razstavo so umetniški kritiki raztrgali, saj so se večinoma strinjali s pogledi Akademije. Leta 1874 je eden izmed kritikov, Louis Leroy, obiskal
Salon zavrnjenih in svoj članek naslovil
Razstava impresionistov, s čimer je hotel umetnike ponižati. V tistem času je namreč veljajo, da pravi umetniki ne slikajo svojih vtisov, ampak ustvarjajo dobro zamišljene in načrtovane slike s primerno vsebino. Članek je bil napisan v obliki posmehljivega dialoga. Slika, ki je navdihnila Leroyev naslov, je bila
Impresija, sončni vzhod (
Impression, soleil levant - bi rekel, da če pride danes na trg je vredna 100+milijonov Eurov, predvsem zaradi pomena) Clauda Moneta. Leroy je izjavil, da je slika v najboljšem primeru skica in bi jo le stežka lahko imeli za dokončano delo.