NLB stanje v breme oz v dobro
- Ustvarjalec teme paci
- Začetni datum
vsaka zadeva se obdeluje v dveh kosih.
če je pa namenjeno tudi ven, pa lahko prav v dveh obdelavah.
če je pa namenjeno tudi ven, pa lahko prav v dveh obdelavah.
trajniki ne gredo v nns, nedovoljeno negativno stanje.
obresti se obračunajo konec dneva, torej če ob 8:00 dvigneš dena rin greš v minus, dovoljenis eveda in ob 16položiš nazaj, da si v plusu ne bo negativnih obresti.
sem ofgovoril an tvoje vprašanje?
obresti se obračunajo konec dneva, torej če ob 8:00 dvigneš dena rin greš v minus, dovoljenis eveda in ob 16položiš nazaj, da si v plusu ne bo negativnih obresti.
sem ofgovoril an tvoje vprašanje?
tole o jutranjem dvigu v minus in popoldanskem pologu pa moram preverit na mojem izpisku.
Se bojim da ni ravno tako, lahko pa da sem šele 19 dobil palčo?!
Se bojim da ni ravno tako, lahko pa da sem šele 19 dobil palčo?!
ja normalno, da je tako.
si siguren, da banka dnevno obračuna obresti?
to pomeni, da obdelava dnevno prečeše nekaj 100 tisoč računov, jih vpari s proemti tekočega dne oz od zadnje obdelave do začetka tekoče in izvede obračun.
in ob vsem tem delajo vse poslovalnice, in vse ....
si siguren, da banka dnevno obračuna obresti?
to pomeni, da obdelava dnevno prečeše nekaj 100 tisoč računov, jih vpari s proemti tekočega dne oz od zadnje obdelave do začetka tekoče in izvede obračun.
in ob vsem tem delajo vse poslovalnice, in vse ....
Sploh ne. Od znotraj v grobem poznam delovanje dveh slovenskih bank. Res je, da imajo ključne stvari, torej obračunavanja, toliko porihtana, da skoraj ne prihaja do napak. Ampak ostalo je pa kamena doba. Sami so se dobesedno tako izražali in to mnogokrat, no včasih so tudi rekli, da je pri njih kot pri kremečkovih
. Kupi papirjev pod pajsko in peš gor pa dol po banki, neštetokrat. Recimo krediti, koliko papirjev je treba od vloge do kredita in koliko prehojenih km je treba, da dobiš odobren en kredit?
Tole je sicer off topic, ampak ker si ravno vprašal... Primeri so pa sveži, ne iz prejšnjega tisočletja.
Tole je sicer off topic, ampak ker si ravno vprašal... Primeri so pa sveži, ne iz prejšnjega tisočletja.
zdej bodi pa še faca, pa butni primere bank.
in papirologijo z odobravanjem kreditov ne moreš primerjat z informacijsko tehnologijo banke.
in papirologijo z odobravanjem kreditov ne moreš primerjat z informacijsko tehnologijo banke.
Najbrž razumeš, da ne smem povedat imen bank. So pa na tem področju vse bolj ali manj slabe.
"Papirologija", v konkretnem primeru postopek izdajanja kredita in množica ostalih postopkov oz. procesov, ki jih banke dnevno opravljajo, pa so še kako povezane z informacijsko podporo. Pravilna informacijska in procesna podpora bi jim dvignila učinkovitost, zmanjšala stroške poslovanja, skrajšala čase procesiranja, nam strankam pa zmanjšala število obiskov na okencih in povečala zadovoljstvo
Sam res ne bi o tem naprej razpredal, lahko pa je to nova tema...
"Papirologija", v konkretnem primeru postopek izdajanja kredita in množica ostalih postopkov oz. procesov, ki jih banke dnevno opravljajo, pa so še kako povezane z informacijsko podporo. Pravilna informacijska in procesna podpora bi jim dvignila učinkovitost, zmanjšala stroške poslovanja, skrajšala čase procesiranja, nam strankam pa zmanjšala število obiskov na okencih in povečala zadovoljstvo
Sam res ne bi o tem naprej razpredal, lahko pa je to nova tema...
pol pa napiš kaj uporabljajo..hibis, globus, bančno okence, kaj...
papirologijo ej lahko nosit okol in izredno težko digitalizirat. na eni strani imaš zakone, ki te omejujejo, na drugi tehniko. tehnika je šla daleč naprej, zakoni so ostali. večinoma je problem v kompleksnosti rešitev in celovitosti.
digitalizirat odobritev kredita ni smiselna, če ni v sklopu digitalizacije večine papirjev. in potem smo spet pri kompleksnosti in zahtevnosti.
če si predstavljaš slednje, povej, lahko nadaljujeva.
povedat imena bank, ki so infomacijsko vmakmeni dobi, pa ni noben problem. razen, če si njihov izvajalec in veš, da prodajaša kamenje.
papirologijo ej lahko nosit okol in izredno težko digitalizirat. na eni strani imaš zakone, ki te omejujejo, na drugi tehniko. tehnika je šla daleč naprej, zakoni so ostali. večinoma je problem v kompleksnosti rešitev in celovitosti.
digitalizirat odobritev kredita ni smiselna, če ni v sklopu digitalizacije večine papirjev. in potem smo spet pri kompleksnosti in zahtevnosti.
če si predstavljaš slednje, povej, lahko nadaljujeva.
povedat imena bank, ki so infomacijsko vmakmeni dobi, pa ni noben problem. razen, če si njihov izvajalec in veš, da prodajaša kamenje.
Reciva da sem podpisal NDA (non disclosure agreement) in zato ne smem razkrivat imen...
Postopkov pa niti ni težko avtomatizirat. Dobro se zavedam kompleksnosti procesov in zahtevnosti regulative, saj sem zadeve risal in dokumentiral. Tu niti ni problem digitalizacije vhodnih papirjev, kot problem notranje neorganiziranosti in neučinkovitosti. Banka sama sprinta enormne količine papirjev v nekaj izvodih samo zato, da jih lahko uradniki v mapah prenašajo, podpisujejo in fotokopirajo. Ves ta balast v notranjih dokumentih in tisoči prehojenih kilometrov (t.i sneakers net
) se da optimizirat. S tem se za nekajkrat skrajšajo potrebni časi za odobritev česarkoli in znižajo stroški. Da ne govorim o zadovoljni stranki, ki ima svojo vlogo najhitreje rešeno in to brez zapletov.
Skratka, zmanjšaš čas od zahtevka do odobritve, znižaš interne stroške in povečaš kvaliteto storitve. Tu so prihranki veliki, nekaj Mio €, ne da bi sploh bistveno spreminjal vsebino dela. Danes pa je to izredno pomembno, saj se banke vračajo k svoji osnovni dejavnosti in ne morejo večat obsega, se zmišljevat nove produkte, lahko postanejo le bolj učinkovite ali pa ustvarjajo izgubo.
Postopkov pa niti ni težko avtomatizirat. Dobro se zavedam kompleksnosti procesov in zahtevnosti regulative, saj sem zadeve risal in dokumentiral. Tu niti ni problem digitalizacije vhodnih papirjev, kot problem notranje neorganiziranosti in neučinkovitosti. Banka sama sprinta enormne količine papirjev v nekaj izvodih samo zato, da jih lahko uradniki v mapah prenašajo, podpisujejo in fotokopirajo. Ves ta balast v notranjih dokumentih in tisoči prehojenih kilometrov (t.i sneakers net
Skratka, zmanjšaš čas od zahtevka do odobritve, znižaš interne stroške in povečaš kvaliteto storitve. Tu so prihranki veliki, nekaj Mio €, ne da bi sploh bistveno spreminjal vsebino dela. Danes pa je to izredno pomembno, saj se banke vračajo k svoji osnovni dejavnosti in ne morejo večat obsega, se zmišljevat nove produkte, lahko postanejo le bolj učinkovite ali pa ustvarjajo izgubo.
z nda bi bilo fajn, da bi podpisla še kaj.
banke so daleč od tega, da s evračajo k klasičnemu poslovanju ampak lepo širijo anbor produktov, ki jih tržijo.
vpeljava novega sistema, načina dela v organizacijo kot je banka traja nekaj let. to ni usran pc, k ga iz winsov daš na linux v 24 urah petkrat.
bolj ko te poslušam, bolj imam občutek, da je tvoj nda operativno/referentovski v eni avstrijski banki, ki pobira smetano an račun stanovanjskih kreditov, za navadno stornacijo pologa pa rabijo vsaj 24 ur.
in ko to primerjaš z nlb, vidiš kaj je kamena doba.
banke so daleč od tega, da s evračajo k klasičnemu poslovanju ampak lepo širijo anbor produktov, ki jih tržijo.
vpeljava novega sistema, načina dela v organizacijo kot je banka traja nekaj let. to ni usran pc, k ga iz winsov daš na linux v 24 urah petkrat.
bolj ko te poslušam, bolj imam občutek, da je tvoj nda operativno/referentovski v eni avstrijski banki, ki pobira smetano an račun stanovanjskih kreditov, za navadno stornacijo pologa pa rabijo vsaj 24 ur.
in ko to primerjaš z nlb, vidiš kaj je kamena doba.
Se ne razumeva najbolje, bi rekel. Nimam opravka z nobenim referentom v avstrijski banki
, upravni odbor me bolje razume.
To, da bankam štima core poslovanje je danes samo po sebi umevno in je higienski minimum poslovanja. Tu ni nobene konkurenčne prednosti. Konkurenčno prednost lahko dosežejo z dvigom kvalitete storitev, kar pomeni skrajšanje in poenostavitev postopkov, fleksibilnostjo do strank, kratkem času od ideje do novega produkta. Vse to niža stroške poslovanja in dviga zadovoljstvo komitentov. Za vse našteto pa je potrebna učinkovita notranja organiziranost. Kako to delat je pa precej kompeksna disciplina, modeliranje delovanja in optimizacija firme. Sistemska analiza, upravljanje in optimizacija poslovnih procesov, ...
To, da bankam štima core poslovanje je danes samo po sebi umevno in je higienski minimum poslovanja. Tu ni nobene konkurenčne prednosti. Konkurenčno prednost lahko dosežejo z dvigom kvalitete storitev, kar pomeni skrajšanje in poenostavitev postopkov, fleksibilnostjo do strank, kratkem času od ideje do novega produkta. Vse to niža stroške poslovanja in dviga zadovoljstvo komitentov. Za vse našteto pa je potrebna učinkovita notranja organiziranost. Kako to delat je pa precej kompeksna disciplina, modeliranje delovanja in optimizacija firme. Sistemska analiza, upravljanje in optimizacija poslovnih procesov, ...
upam, da se z upravnim odborom ne razumete preveč dobro, ker jim če ne sledi bankrot.
stranko ne zanima organizacija, produktivnost it banke, ampak pocen kredit, dober depozit, pocen trjaniki, vodenje itd.
je pa zanimiv, da se dva taka strokovnjaka najdeva tukaj?
stranko ne zanima organizacija, produktivnost it banke, ampak pocen kredit, dober depozit, pocen trjaniki, vodenje itd.
je pa zanimiv, da se dva taka strokovnjaka najdeva tukaj?