NKBM obvestilo
- Ustvarjalec teme AndrejEnej
- Začetni datum
NKBM je včasih blokirala tudi plačila Apple storitev. Menda zaradi zlorab.
Od kdaj naj bi bilo to? Sem v zadnjih 14 dneh imel 2 nakupa na amazon.de in ni bilo nobenih težav z NKBM.
NKBM: Ne preprečujemo nakupov na Amazonu
Nova KBM naj bi blokirala plačila v spletni trgovini Amazon, je pred dnevi poročal Dnevnik. NKBM odgovarja, da to ne drži.
forbes.n1info.si
Evo dobil presenetljivo hitro odgovor, katerega citiram:
Spoštovani,
opravljanje plačilnih storitev v Republiki Sloveniji primarno ureja Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (Uradni list RS, št. 7/18, 9/18 – popr. in 102/20; v nadaljevanju: ZPlaSSIED).
Ta v drugem odstavku 134. člena določa, da se lahko ponudnik plačilnih storitev (banka) in plačnik v okvirni pogodbi dogovorita, da lahko banka blokira plačilni instrument, ki se uporablja za odobritev plačilnih transakcij (npr. plačilna kartica), če:
1. obstajajo objektivno utemeljeni razlogi, povezani z varnostjo plačilnega instrumenta,
2. obstaja sum, da gre za neodobreno ali goljufivo uporabo plačilnega instrumenta ali prevaro pri uporabi plačilnega instrumenta, ali
3. če je uporaba plačilnega instrumenta povezana z odobritvijo posojila plačniku, obstaja znatno povečano tveganje, da plačnik ne bo mogel izpolniti svoje obveznosti plačila.
Na podlagi tretjega odstavka 134. člena ZPlaSSIED banka v takem primeru obvesti plačnika o blokadi plačilnega instrumenta in razlogih zanjo, če je mogoče, preden je plačilni instrument blokiran, sicer pa najpozneje takoj po blokadi, in sicer na način, dogovorjen v okvirni pogodbi.
Nadalje mora banka pri opravljanju plačilnih storitev izpolnjevati številne varnostne zahteve, predpisane v ZPlaSSIED in izvedbenih aktih EU, pri čemer opravljanje plačilnih storitev z uporabo storitev zunanjih izvajalcev (npr. za področje procesiranja kartičnih plačilnih transakcij) banke v ničemer ne odvezuje od obveznosti zagotavljanja zahtevanih varnostnih ukrepov. Zlasti je dolžna banka opraviti močno avtentikaciji stranke, kadar plačnik odredi elektronsko plačilno transakcijo ali pa opravi kakršnokoli dejavnost prek kanala na daljavo, ki lahko pomeni tveganje prevare, goljufije ali druge zlorabe. Med drugim mora banka zagotoviti tudi mehanizme za spremljanje transakcij, ki ji omogočajo zaznavanje neodobrenih ali goljufivih transakcij, pri čemer mora upoštevati različne dejavnike tveganja, med katerimi so tudi različni scenariji goljufij pri odrejanju plačilnih transakcij. Poleg tega se banke poslužujejo različnih metod za preprečevanje goljufij z naslova plačilnih transakcij (tudi z uporabo črnih list prejemnikov plačil), pri čemer te praviloma sledijo internim politikam bank glede obvladovanja tveganj z naslova goljufij pri opravljanju plačilnih storitev.
Po izvršeni transakciji pa za banko velja 136. člen ZPlaSSIED, ki med drugim določa, da banka v primeru, da je odgovorna za izvršitev neodobrene plačilne transakcije, plačniku nemudoma povrne znesek neodobrene plačilne transakcije, razen kadar utemeljeno sumi, da gre za prevaro ali goljufijo in o razlogih za sum pisno obvesti Banko Slovenije, v primeru suma, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, pa tudi policijo ali državno tožilstvo (drugi odstavek 136. člena).
Banka se lahko razbremeni odgovornosti za izgubo tega zneska:
1. v tistem delu, ko izgubo krije uporabnik v skladu s 137. členom ZPlaSSIED, ali
2. če je izvršitev neodobrene plačilne transakcije posledica izjemnih in nepredvidljivih okoliščin, na katere banka ne more vplivati oziroma bi bile posledice takšnih okoliščin kljub vsem nasprotnim prizadevanjem banke neizogibne.
Na podlagi 137. člena ZPlaSSIED pa lahko uporabnik krije izgubo zneskov zaradi neodobrene plačilne transakcije, če je tako dogovorjeno z okvirno pogodbo, vendar do največ 50 evrov, če je izvršitev neodobrenih plačilnih transakcij, zaradi katerih je izguba nastala, posledica uporabe:
1. ukradenega ali izgubljenega plačilnega instrumenta ali
2. zlorabe plačilnega instrumenta.
Banka pa ne glede na to krije celotno izgubo zneskov, če:
1. izgube, kraje ali zlorabe plačilnega instrumenta ni bilo mogoče odkriti pred izvedbo plačila, razen če je plačnik sam ravnal goljufivo ali s prevaro, ali
2. je izguba posledica dejanj ali neukrepanja zaposlenih, zastopnikov ali podružnic ponudnika plačilnih storitev ali zunanjih izvajalcev.
Na drugi strani pa uporabnik krije celotno izgubo zneskov zaradi neodobrene plačilne transakcije, če je izvršitev neodobrene plačilne transakcije posledica uporabnikove prevare ali goljufije, ali če uporabnik naklepno ali zaradi hude malomarnosti ni izpolnil ene ali več obveznosti v zvezi s plačilnim instrumentom. V teh primerih se zgoraj omenjena omejitev kritja izgube uporabnika ne uporablja.
Glede na zgoraj izpostavljene določbe ZPlaSSIED in upoštevajoč ostalo regulativo in sodno prakso se skladnost ravnanja bank presoja v vsakem primeru posebej, zato ni mogoče vnaprej podati splošne ocene pravilnosti njihovega ravnanja.
Lep pozdrav
Spoštovani,
opravljanje plačilnih storitev v Republiki Sloveniji primarno ureja Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (Uradni list RS, št. 7/18, 9/18 – popr. in 102/20; v nadaljevanju: ZPlaSSIED).
Ta v drugem odstavku 134. člena določa, da se lahko ponudnik plačilnih storitev (banka) in plačnik v okvirni pogodbi dogovorita, da lahko banka blokira plačilni instrument, ki se uporablja za odobritev plačilnih transakcij (npr. plačilna kartica), če:
1. obstajajo objektivno utemeljeni razlogi, povezani z varnostjo plačilnega instrumenta,
2. obstaja sum, da gre za neodobreno ali goljufivo uporabo plačilnega instrumenta ali prevaro pri uporabi plačilnega instrumenta, ali
3. če je uporaba plačilnega instrumenta povezana z odobritvijo posojila plačniku, obstaja znatno povečano tveganje, da plačnik ne bo mogel izpolniti svoje obveznosti plačila.
Na podlagi tretjega odstavka 134. člena ZPlaSSIED banka v takem primeru obvesti plačnika o blokadi plačilnega instrumenta in razlogih zanjo, če je mogoče, preden je plačilni instrument blokiran, sicer pa najpozneje takoj po blokadi, in sicer na način, dogovorjen v okvirni pogodbi.
Nadalje mora banka pri opravljanju plačilnih storitev izpolnjevati številne varnostne zahteve, predpisane v ZPlaSSIED in izvedbenih aktih EU, pri čemer opravljanje plačilnih storitev z uporabo storitev zunanjih izvajalcev (npr. za področje procesiranja kartičnih plačilnih transakcij) banke v ničemer ne odvezuje od obveznosti zagotavljanja zahtevanih varnostnih ukrepov. Zlasti je dolžna banka opraviti močno avtentikaciji stranke, kadar plačnik odredi elektronsko plačilno transakcijo ali pa opravi kakršnokoli dejavnost prek kanala na daljavo, ki lahko pomeni tveganje prevare, goljufije ali druge zlorabe. Med drugim mora banka zagotoviti tudi mehanizme za spremljanje transakcij, ki ji omogočajo zaznavanje neodobrenih ali goljufivih transakcij, pri čemer mora upoštevati različne dejavnike tveganja, med katerimi so tudi različni scenariji goljufij pri odrejanju plačilnih transakcij. Poleg tega se banke poslužujejo različnih metod za preprečevanje goljufij z naslova plačilnih transakcij (tudi z uporabo črnih list prejemnikov plačil), pri čemer te praviloma sledijo internim politikam bank glede obvladovanja tveganj z naslova goljufij pri opravljanju plačilnih storitev.
Po izvršeni transakciji pa za banko velja 136. člen ZPlaSSIED, ki med drugim določa, da banka v primeru, da je odgovorna za izvršitev neodobrene plačilne transakcije, plačniku nemudoma povrne znesek neodobrene plačilne transakcije, razen kadar utemeljeno sumi, da gre za prevaro ali goljufijo in o razlogih za sum pisno obvesti Banko Slovenije, v primeru suma, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, pa tudi policijo ali državno tožilstvo (drugi odstavek 136. člena).
Banka se lahko razbremeni odgovornosti za izgubo tega zneska:
1. v tistem delu, ko izgubo krije uporabnik v skladu s 137. členom ZPlaSSIED, ali
2. če je izvršitev neodobrene plačilne transakcije posledica izjemnih in nepredvidljivih okoliščin, na katere banka ne more vplivati oziroma bi bile posledice takšnih okoliščin kljub vsem nasprotnim prizadevanjem banke neizogibne.
Na podlagi 137. člena ZPlaSSIED pa lahko uporabnik krije izgubo zneskov zaradi neodobrene plačilne transakcije, če je tako dogovorjeno z okvirno pogodbo, vendar do največ 50 evrov, če je izvršitev neodobrenih plačilnih transakcij, zaradi katerih je izguba nastala, posledica uporabe:
1. ukradenega ali izgubljenega plačilnega instrumenta ali
2. zlorabe plačilnega instrumenta.
Banka pa ne glede na to krije celotno izgubo zneskov, če:
1. izgube, kraje ali zlorabe plačilnega instrumenta ni bilo mogoče odkriti pred izvedbo plačila, razen če je plačnik sam ravnal goljufivo ali s prevaro, ali
2. je izguba posledica dejanj ali neukrepanja zaposlenih, zastopnikov ali podružnic ponudnika plačilnih storitev ali zunanjih izvajalcev.
Na drugi strani pa uporabnik krije celotno izgubo zneskov zaradi neodobrene plačilne transakcije, če je izvršitev neodobrene plačilne transakcije posledica uporabnikove prevare ali goljufije, ali če uporabnik naklepno ali zaradi hude malomarnosti ni izpolnil ene ali več obveznosti v zvezi s plačilnim instrumentom. V teh primerih se zgoraj omenjena omejitev kritja izgube uporabnika ne uporablja.
Glede na zgoraj izpostavljene določbe ZPlaSSIED in upoštevajoč ostalo regulativo in sodno prakso se skladnost ravnanja bank presoja v vsakem primeru posebej, zato ni mogoče vnaprej podati splošne ocene pravilnosti njihovega ravnanja.
Lep pozdrav