Nisem bil v vojski, prva generacija, ki ni rabila iti. Sem pa dobil poziv na nabor in kasneje, ko se je preklicalo še reklamo za profesionalno vojsko. Sem bil prav jezen, da bom mogoče moral iti v vojsko, ker so me takrat že sprejeli na izbrano univerzo (ki mi je dala znanje, da imam danes dobro službo). Jaz nisem za v vojsko, verjemite mi, nočete me za vojaka. Problemi so vse od mojih motoričnih spretnosti do pacifističnih teženj. Pa koliko sem poslušal zgodbice prejšnjih nabornikov to sploh ni nevem kakšna vojska, disciplina samo iz strahu, pijančevanje, kajenje, spanje med razlago teorije orožja.
Glede tega kako te vojska utrdi in naredi spoštovanja vrednega človeka je pa tudi za lase privlečena. Lahko te izkušnje tudi kako drugače dobiš brez igranja civilizirane živali. Pa itak imam na splošno dovolj starcev iz bivše juge, ki mislijo da so oh in sploh in polni besed o prelepi jugi medtem pa pozabljajo kako se je vse končalo. Res spoštovanja vredno ja.
Ampak ne me narobe razumeti. Če že kdaj bi sedaj šel v vojsko, ko je profesionalna in so tam samo tisti, ki to hočejo. No, koliko je profesionalna v praksi ne vem, pa tudi koliko je tam ljudi, ki se niso imeli kam drugam dati pa so pač šli v vojsko.