Okolica cinkarne Celje je isti šmorn.v odg. drzavi, bi morali območje koroške zapečatit ko fukošimo. Prebivalce pa naselit v ljubljani, da bodo enkrat v lajfu videli kako zgleda razvito mesto. - prosto po LJ.
Neurja 2023
- Ustvarjalec teme dax
- Začetni datum
Naj bi bila samo ohišja...
Silovite poplave razkrile še eno veliko okoljsko rano Koroške
Najobsežnejše poplave pri nas so povzročile ogromno škode, razkrile pa tudi nekatere nepravilnosti, predvsem ekološke. Ena takih je gmota zavrženih akumulatorjev, najverjetneje iz podjetja TAB, ki so bili leta, če ne desetletja, zakopani v brežino reke Meže v Mežici.
siol.net
Proizvodnja v KLS-ju Ljubno še vedno stoji, zaradi tega Volkswagen ustavil tovarno na Portugalskem
V številnih podjetjih, ki so jih prizadele poplave, predvsem na Koroškem in v Savinjski dolini, še vedno niso zagnali proizvodnje. Po prvih ocenah bo škode v gospodarstvu za vsaj pol milijarde evrov. V podjetjih se zelo bojijo izgube kupcev.
www.rtvslo.si
STA: Tab Mežica: Razkrita ohišja akumulatorjev so iz časa poslovanja rudnika Mežica
Ohišja akumulatorjev, ki jih je zakopane na obrežju v Mežici v povodnji razkrila reka Meža, naj bi bila po dozdajšnjih informacijah podjetja Tab Mežica izdelana iz t. i. trde gume in naj bi izvirala iz časa delovanja nekdanjega rudnika Mežica okoli 1980. Ne gre za akumulatorje, ampak za ohišja...
www.sta.si
infoPot
[LJUBLJANA – LITIJA] Malo, malo, malo še. Montažna mostova nad Kamniško Bistrico na glavni cesti med Beričevim in Dolom pri Ljubljani že stojita, promet bo na tem odseku že kmalu potekal dvosmerno.
www.facebook.com
Močni nalivi, Obala pod vodo #video
Na Obali je proti večeru nastal močan naliv, poroča Neurje.si. V Portorožu, Piranu, Luciji, Strunjanu so poplavljene ulice, avtomobile na parkiriščih je ponekod zalila voda, meteorna voda je vdrla v več objektov. "Ob naši obali močni nalivi in konkreten veter," je na družbenem omrežju X objavil...
siol.net
Poplave bi naj povzročile ogromno škodo, Veliko dela za gradbenike. Ali je že kdo zasledil podatek, če je v Sloveniji in še malo čez mejo toliko gradbenih podjetij, ki se s tem ukvarjajo, da bi lahko ta denar sploh počrpale? Obnova bo sicer trajala več let, vseeno pa pričakujem, da je njihov skupni letni promet krepko večji od ocenjene škode, ker ne bodo delali samo teh projektov. Kako je to razmerje? Državni organi so se verjetno ukvarjali s tem vprašanjem, ki je nujno, če hočeš načrtovati neko obnovo. Ni dovolj načrtovati, kako od državljanov pobrati denar. Mogoče ga bo problem namensko zapraviti, če ga bo preveč.
Te težke kovine so rezultat tristo letnega onesnaževanja doline in se tega enostavno ne da sanirati, razen če bi zamenjali vso zemljo.
.
je bil kdo od alterjevcev že kdaj v Žerjavu v obratu? oz. vsaj na dvorišču 10m stran od reke, kjer delajo pomojem da reciklažo akujev
Poleg ostalega sem bil že tudi na intervenciji gašenja požara kjer sem še v času intervencije ostal brez podplata na zaščitnih čevljih...
Da vidimo kaj bo iz tega
www.facebook.com
Neurje.si
Že včeraj smo poročali o možnostih obsežnih poplav v predelih Grčije, sedaj pa meteorološki modeli nakazujejo poplave zgodovinskih razsežnosti. Osrednji del Grčije - Tesalija lahko tako do četrtka...
www.facebook.com
Kaj naj bi imeli požari z vsem skupaj? Da se ti ciklon parkira nad glavo, nima zveze s požari, ki imajo v globalu na vreme ravno toliko vpliva kot zamah metulja s krili.
Požari so vedno bili. Trenutno so v Kaliforniji, Avstraliji in podobnih naprednih državah precej večji kot nekoč, ker se "naravovarstveniki" vtikajo gospodarjenje z zemljo, in preprečujejo redne majhne požare. Potem se podrast tako zaraste, da je kuriva ogromno in temu primerni so moderni požari.
Požari so vedno bili. Trenutno so v Kaliforniji, Avstraliji in podobnih naprednih državah precej večji kot nekoč, ker se "naravovarstveniki" vtikajo gospodarjenje z zemljo, in preprečujejo redne majhne požare. Potem se podrast tako zaraste, da je kuriva ogromno in temu primerni so moderni požari.
In na kak način se lahko zemlja sama sebe pogoji brez zunanjih "vplivov"?
Če ciljaš na pepel kot gnojilo... not je kalij. Kalij se nahaja v zemlji in gre v drevesa. Ko drevesa pogorijo gre nazaj v tla. Neto izkupiček je kvečjemu negativen, ker se ga v požaru nekaj "izgubi" - pepel pade drugje na tla, po možnosti v ocean, kjer drevesom ne koristi več.
Če ciljaš na pepel kot gnojilo... not je kalij. Kalij se nahaja v zemlji in gre v drevesa. Ko drevesa pogorijo gre nazaj v tla. Neto izkupiček je kvečjemu negativen, ker se ga v požaru nekaj "izgubi" - pepel pade drugje na tla, po možnosti v ocean, kjer drevesom ne koristi več.
V zemlji ga je več kot pred požarom, ampak ne več kot pred še enim požarom nazaj. Na začetku sicer lahko zraste 10 dreves, ampak jim bo kmalu zmanjkalo prostora - z razlogom je prej tam stalo eno drevo
Pri nas pa so požari na krasu bolj resni, ker so pred stoletjem ljudje obdelali vsako ped zemlje, kar pa res ni bilo uporabno za kmetijstvo, pa so grmovje koze popasle. Potem pa ostane precej manj gorljivega materiala.
Vsaka naravna "katastrofa" je priložnost, da se uveljavijo na istem prostoru druge vrste.
Vsaka naravna "katastrofa" je priložnost, da se uveljavijo na istem prostoru druge vrste.
