Nemška "avtocesta" za časa 2SV

veselilisjak · 21. apr 2009

Lepo, lepo prosim, ne mi sem metat karkoli drugega.

Hvala.

Torej, gre za tole:

Tale stoji pri Boštanju.

Spomnem se še enega pri Trebnjem, ampak zdaj, ko je avtocesta, se pri najboljši volji ne morem spomnit lokacije.

Baje so na ta način mislili narediti ceste.

Ve kdo kaj več o tem?

smoukar · 21. apr 2009

To so meli namen Nemci neko cesto nardit. Kje in kam naj bi pelala pa ne vem oz sem pozabil.
Je pa takih stvari dost tudi drugje. Pri nas se v gozdu najdejo neke stebre. Eni se menijo da za štrom, drugi da za žičnico/vlečnico. To je bilo na meji (Nemčija/ Italija) pri Tržišču.

SouthPark · 21. apr 2009

Tudi okoli Tržiča (predvsem okoli Kovorja) je tudi veliko takih ostankov, ker so hoteli zrihtat povezavo z Ljubeljem. Najbolj ''smešno'' pa je, da je bila cesta že skoraj gotova, a je po vojni oblast rekla, da ''nacistične ceste ne rabimo'' in zgradila svojo cesto 200m stran

veselilisjak · 21. apr 2009

Jaz vem za cesto, ki so jo naredili Nemci med vojno, pa je še dandanes v uporabi.

Pa telefonski kabel, ki je bil glavna poezava v Nemčijo so/smo uporabljali do kakih 5,6 let nazaj, ko so položili novega.

BLABLABLA · 21. apr 2009

No Nemci so 1943 leta zgradili obvozno železnico okoli Ljubjane proti Lazam. Trasa železnice se je tako izognila Ljubljani in ni delala gužvo v mestu po nepotrebnem.
Potem so prišli vrli partizani in železnico demontirali in tire poslali za traso Brčko Banoviči.

Naj napišem še to, da je bila večina trase železnice ukopana, narejeni so bili podvozi in nadvozi (ni bili križanj cest z železnico v istem nivoju SPLOH). Nemci so med gradnjo tudi dali zastonj cement vsem tistim, ki so si želeli urediti betonske greznice.

Za tiste ki ne veste, kje je ta trasa: Začne se nekje pri Reaktorju v Brinju in konča v Dolu pri Ljubljani, krej nato zavije proti Lazam. (Na tem odseku je Cesta Šentjakob-Litija). Nadvoz in podvozi so še danes vsi v uporabi.

sajkek · 21. apr 2009

tolk o german teknolođi.

softi · 21. apr 2009

sam to pa je bila trasa. 2 km.

itak so pa to delal vse z enim anmenom.

da bodo slovence hitreje transportirali na jug.

jonny77 · 21. apr 2009

Plačilo za delo, pa je bil svinec?

veselilisjak · 21. apr 2009

Sem se naprej zahvalil za to, da ne bo neumestnih komentarjev...

Drugače pa; star oče je moral pomagat delat cesto ki sem jo omenil, pa je umrl naravne smrti 1978.

blazko · 21. apr 2009

Sej del stare ceste Kranj-Ljubljana je tudi še iz tistih cajtov, pa betonske plošče še vedno držijo.

Pred par leti nazaj so večji del sicer prenovili, za več je očitno zmanjkalo €€€. Ciniki bi rekli hvalabogu, ta nova itak ne bo zdržala niti približno toliko kot "original"

BLABLABLA · 21. apr 2009

Trasa železnice obvozne železnice je dolga cca 10 km (ne vem natančno). Po delu obstoječe trase v dolžini cca 3 km je sedaj speljana cesta Šentjakob Litija.
Samo na tem odseku so zgradili 2 mostova čez Kamniško Bistrico (eden je na stari cesti čez vasi) , most čez Pšato, most čez Savo , nadvoz v Brinju, 3 podvoze v Dolu pri Ljubljani, železniško postajo v Beričevem.

Zemljo, ki so jo vzeli za železnico so pa Nemci plačali in jo niso kar zaplenili. Hitrost gradnje je bila za današnje razmere svetlobna, kvaliteta gradnje pa taka, da večina objektov na trasi po 65 letih še vedno stoji, če jih niso ravno naši prej podrli.

smoukar · 21. apr 2009

Kar se tiče kvalitete, mislim, da ne rabimo komentirati. Imal se dela s strimi mostovi, tudi povojnimi in je to zajebanomočanbeton brez armatur. A niso ceste LJ-KR in LJ-ZG delal po vojni (udarniške brigade)?

keber · 21. apr 2009

Jaz sem bral nekje (mislim, da je bila ena reportaža v Dolenjskem listu, že dolgo časa nazaj), in naj bi bil ta nadvoz v Boštanju zgrajen še pred drugo sv. vojno za časa Kraljevine Jugoslavije kot del bodoče ceste Zagreb - Ljubljana.
Da bi bil kakšen podoben objekt kje pri Trebnjem, pa prvič slišim (pa sem iz tam doma). Edino če je bil že pred desetletji, to pa mogoče.

Tudi Ljubljana - Kranj naj bi delno gradili že v ljubi nam Kraljevini. Nekaj so pa potem naredili Nemci.

So pa te predvojne ceste in objekti bili narejeni mnogo bolj kvalitetno kot pa povojne "brigadirske" ceste, vključno z Ljubljana-Zagreb.

sajkek · 21. apr 2009

po vojni so šle "brigade" sam onegavit na delovišča... normalno daje bila gradnja v 3pm

veselilisjak · 21. apr 2009

Kok si ti pametn.

Citat:
Čeprav so staro avtocesto Ljubljana – Zagreb gradili brigadirji ob pomoči več domačih gradbenih podjetij z za današnji čas dobesedno primitivnimi stroji, je cesta ponekod brez kakršnih koli posodobitev zdržala celega pol stoletja, čeprav je po njej vse do razpada Jugoslavije potekala glavna tranzitna pot iz Srednje in Zahodne Evrope na Balkan in naprej na Bližnji vzhod. Kako dobro je bila cesta narejena in predvsem kako umno je bila izbrana njena trasa, še danes predavajo študentom na fakulteti.

50 let ceste Bratstva in enotnosti

smoukar · 21. apr 2009

Ker sem gradbinc gledam način dela in pa kvaliteto le teh objektov. Ni kaj dlal so dobro.
Poleg tega me pa zanima tudi, koliko se je povečalo število rojstvov v tem času

.

malcomX · 21. apr 2009

softi · 21. apr 2009

nemci so re spravi čudež.

vodili so vojno, okupirali ozemlje in vmes še gradili.

grem stavit, da ga ni, k bi pri sosedu na parceli upal dat gate dol in se podelat, vmes pa ne gledat od kje bo prišel sosed, ampak se igrat z bagerjem.

to lahko edin, če veš, da sosed ne bo reagiral.

keber · 21. apr 2009

To da je bila trasa Bratstva in enotnosti izbrana dobro, se strinjam, pravzaprav celo odlično.

Kvaliteta gradnje je pa popolnoma druga zgodba in ne, tega raje ne predavajo na fakulteti. Še najdlje je zdržal beton na določenih odsekih (trp, trp, trp), so pa vmes nekatere odseke zelo konkretno popravljali in to večkrat. V kakšnem stanju pa so objekti danes, pa raje ne bi. Samo da še dokončajo avtocesto mimo Trebnjega, potem pa upam, da preostale nadvoze kar najhitreje porušijo, da se ne bodo še komu na glavo.

Recimo, po tem nadvozu ni nobenih omejitev glede prometa.

NigelM · 21. apr 2009

Citat:
Uporabnik blazko pravi:
Sej del stare ceste Kranj-Ljubljana je tudi še iz tistih cajtov, pa betonske plošče še vedno držijo.

Pred par leti nazaj so večji del sicer prenovili, za več je očitno zmanjkalo €€€. Ciniki bi rekli hvalabogu, ta nova itak ne bo zdržala niti približno toliko kot "original"

Cesta Šentvid (cela Prušnikova) - Naklo je še malo starejša! Narejena je bila v zgodnjih 30-ih za časa kralja Aleksandra.

Nemška "avtocesta" za časa 2SV

Sloven´c

Majstr

Jas da nea vem?! Ka te je...

Sloven´c

Guru

Guru

asfalter

Guru

Sloven´c

Majstr

Guru

Majstr

majski hrošč

Guru

Sloven´c

Majstr

Plastic

asfalter

majski hrošč

Pingvin

Podobne teme