Nebo na morjem - Novigrad

Cash

Guru
19. avg 2007
8.073
983
113
Sem jih videl prejle ob 17.30...sedaj, ko so zopet sli mimo, jih ni bilo vec videti
 

MrDaco

Guru
11. sep 2007
11.764
5.914
113
Kaj tako pomembnega je na tem svetu da potrebujemo 12k satelitov? Meni malo smrdi tole. Kot je nekdo že prej povedal. Pozabimo na nebo kot smo ga do zdaj gledali, ko smo videli samo zvezde...
 
  • Všeč mi je
Reactions: Matey

MrDaco

Guru
11. sep 2007
11.764
5.914
113
Super. Sevanje do vesolja in nazaj. In the pocket.... Mi se pa za 5G sekiramo...
 

Cash

Guru
19. avg 2007
8.073
983
113
Po moji logiki se vidi lucko, ki sveti na njem in ne samega satelita
 

Fly

Guru
21. jul 2007
2.642
508
113
Vidi se odsev sonca s satelita. Nekje sem bral da bodo poskušali uporabiti drugačen material ali premaz ki bi zmanjšal odboj saj imajo observatoriji velike probleme s tem vlakcem
 

skala

Majstr
27. feb 2013
10.089
346
83
Kamnje
ampak če je predmet tako majhen... kako potem toliko odseva? potem bi morali večji sateliti še bolj?
 

Fly

Guru
21. jul 2007
2.642
508
113
Ne vem, ugibam...
Niti niso tako majhni, piše da ima vsak 227 kg, nimam pojma kakšen ima premer ampak če ima solarne celice in se te razprejo stvar sploh ni majhna, poleg tega so v zelo nizki orbiti, nekateri le okoli 350 km visoko
 

kajpace

Guru
6. nov 2018
5.364
3.428
113
- za tvojim hrbtom...
hmpg.net
crbc191226.gif
 

Cash

Guru
19. avg 2007
8.073
983
113
A niso na ionski pogon?

Edit: ja, verjetno imajo za strom seveda soncne celice.
 
Nazadnje urejeno:

Oakey

Majstr
3. feb 2016
868
504
93
Po moji logiki se vidi lucko, ki sveti na njem in ne samega satelita

Ah kje pa, kaka lučka neki haha :aplauz: A misliš, da bi ti videl eno lučko iz Dunaja, če bi imel neoviran pogled vse do tja? Tej sateliti krožijo na 350km višine.

To kar si ti videl je odsev sončne svetlobe, zato pa so tej sateliti vidni samo po sončnem zahodu in pred vzhodom.
 

endvatri

Guru
Izključen uporabnik
2. mar 2018
18.547
2.934
113
Orbite razdelimo glede na višino:
a) Nizkozemeljske orbite (ang. Low Earth Orbit – LEO) – sateliti se nahajajo na višini med 160 in 2.000 km nad Zemljo in jo obkrožijo v približno eni uri in pol (tisti na 2.000 km potrebujejo za pot okrog Zemlje dobri dve uri). Čas, ki ga potrebuje satelit, da enkrat zaokroži okrog Zemlje, imenujemo orbitalni čas. Višje kot se satelit nahaja, daljši je orbitalni čas. V nizkozemeljskih orbitah sateliti potujejo s hitrostjo 7,9 km/s.
b) Srednjezemeljske orbite (ang. Medium Earth Orbit – MEO) – tako označujemo orbite na višini med 2.000 in 35.786 km. V teh orbitah so sateliti za navigacijo (ameriški GPS, evropski Galileo, ruski Glonass, kitajski Beidou), komunikacijski, geodetski in raziskovalni sateliti. Orbitalni čas v tej orbiti je od 2 do 24 ur.
c) Geostacionarna orbita (ang Geostationary orbit – GSO) je okrogla orbita 35.786 km nad Zemljinim površjem, ki leži na ravnini Zemljinega ekvatorja. Sateliti na tej orbiti potujejo v smeri vrtenja Zemlje. Orbitalni čas je enak času vrtenja Zemlje okrog svoje osi - 24 ur. To pomeni, da se satelit ves čas nahaja nad isto točko na Zemlji. Sateliti se v GSO premikajo z orbitalno hitrostjo 3,07 km/s. V tej orbiti se nahajajo komunikacijski sateliti za prenos radijskega in televizijskega signala ter številni meteorološki sateliti. Ta orbita je približno na desetini poti od Zemlje proti Luni.
d) Visokozemeljske orbite (ang High Earth Orbit – HEO) se nahajajo nad geostacionarnimi orbitami, torej na višini nad 35.786 km. Orbitalni čas je daljši od enega dneva. Te orbite so primerne zlasti za satelite, s katerimi raziskujemo vesolje.
 
  • Všeč mi je
Reactions: VanZ in Cash

Yogi

Guru
1. sep 2007
4.523
1.109
113
Orbite razdelimo glede na višino:
a) Nizkozemeljske orbite (ang. Low Earth Orbit – LEO) – sateliti se nahajajo na višini med 160 in 2.000 km nad Zemljo in jo obkrožijo v približno eni uri in pol (tisti na 2.000 km potrebujejo za pot okrog Zemlje dobri dve uri). Čas, ki ga potrebuje satelit, da enkrat zaokroži okrog Zemlje, imenujemo orbitalni čas. Višje kot se satelit nahaja, daljši je orbitalni čas. V nizkozemeljskih orbitah sateliti potujejo s hitrostjo 7,9 km/s.
b) Srednjezemeljske orbite (ang. Medium Earth Orbit – MEO) – tako označujemo orbite na višini med 2.000 in 35.786 km. V teh orbitah so sateliti za navigacijo (ameriški GPS, evropski Galileo, ruski Glonass, kitajski Beidou), komunikacijski, geodetski in raziskovalni sateliti. Orbitalni čas v tej orbiti je od 2 do 24 ur.
c) Geostacionarna orbita (ang Geostationary orbit – GSO) je okrogla orbita 35.786 km nad Zemljinim površjem, ki leži na ravnini Zemljinega ekvatorja. Sateliti na tej orbiti potujejo v smeri vrtenja Zemlje. Orbitalni čas je enak času vrtenja Zemlje okrog svoje osi - 24 ur. To pomeni, da se satelit ves čas nahaja nad isto točko na Zemlji. Sateliti se v GSO premikajo z orbitalno hitrostjo 3,07 km/s. V tej orbiti se nahajajo komunikacijski sateliti za prenos radijskega in televizijskega signala ter številni meteorološki sateliti. Ta orbita je približno na desetini poti od Zemlje proti Luni.
d) Visokozemeljske orbite (ang High Earth Orbit – HEO) se nahajajo nad geostacionarnimi orbitami, torej na višini nad 35.786 km. Orbitalni čas je daljši od enega dneva. Te orbite so primerne zlasti za satelite, s katerimi raziskujemo vesolje.

Hvala za info... Vendar drugič prilepi še povezavo, od koder si kopiral, drugače bomo mislili, da si res tako pameten... :evil: (sarcasm off)
 
  • Haha
Reactions: Hanzi

skala

Majstr
27. feb 2013
10.089
346
83
Kamnje
Ne vem, ugibam...
Niti niso tako majhni, piše da ima vsak 227 kg, nimam pojma kakšen ima premer ampak če ima solarne celice in se te razprejo stvar sploh ni majhna, poleg tega so v zelo nizki orbiti, nekateri le okoli 350 km visoko
aha... sem mislim da so veliko manjši vsaj kolikor sem spremlal.
aha potem polna postavitev bi bila v višji orbiti ker nekateri so komentirali da če bi projetk čel skozi bi zasvinjal orbito še za ne vem koliko let.