Orbite razdelimo glede na višino:
a) Nizkozemeljske orbite (ang. Low Earth Orbit – LEO) – sateliti se nahajajo na višini med 160 in 2.000 km nad Zemljo in jo obkrožijo v približno eni uri in pol (tisti na 2.000 km potrebujejo za pot okrog Zemlje dobri dve uri). Čas, ki ga potrebuje satelit, da enkrat zaokroži okrog Zemlje, imenujemo orbitalni čas. Višje kot se satelit nahaja, daljši je orbitalni čas. V nizkozemeljskih orbitah sateliti potujejo s hitrostjo 7,9 km/s.
b) Srednjezemeljske orbite (ang. Medium Earth Orbit – MEO) – tako označujemo orbite na višini med 2.000 in 35.786 km. V teh orbitah so sateliti za navigacijo (ameriški GPS, evropski Galileo, ruski Glonass, kitajski Beidou), komunikacijski, geodetski in raziskovalni sateliti. Orbitalni čas v tej orbiti je od 2 do 24 ur.
c) Geostacionarna orbita (ang Geostationary orbit – GSO) je okrogla orbita 35.786 km nad Zemljinim površjem, ki leži na ravnini Zemljinega ekvatorja. Sateliti na tej orbiti potujejo v smeri vrtenja Zemlje. Orbitalni čas je enak času vrtenja Zemlje okrog svoje osi - 24 ur. To pomeni, da se satelit ves čas nahaja nad isto točko na Zemlji. Sateliti se v GSO premikajo z orbitalno hitrostjo 3,07 km/s. V tej orbiti se nahajajo komunikacijski sateliti za prenos radijskega in televizijskega signala ter številni meteorološki sateliti. Ta orbita je približno na desetini poti od Zemlje proti Luni.
d) Visokozemeljske orbite (ang High Earth Orbit – HEO) se nahajajo nad geostacionarnimi orbitami, torej na višini nad 35.786 km. Orbitalni čas je daljši od enega dneva. Te orbite so primerne zlasti za satelite, s katerimi raziskujemo vesolje.