Nisem gledal, katera država točno ipd. Ampak zaelo se je z naftnimi šejki in za njihove projekte sem prepričan, da niso na kredit. Ostali v to zgodbo (ali je kriza in cene nafte hudo udarila šejke) ne sodijo (in verjamem, da zanje velja izsta kriza kot za ostale podobne) ...
Nafta najnižje po petih letih: 33$ /sod
- Ustvarjalec teme Spirit
- Začetni datum
Vsi govorijo o Dubaj, sam trdiš, da je denar za vse te luksuzne nebotičnike 99% od nafte.
No, ni.
Združeni arabski emirati načrpajo cca 800 milijonov sodčkov nafte na leto, od tega Dubaj cca 10%. Nafte ima Dubaj samo še za 10 let črpanja.
Če malo na grobo skalkuliramo, je Dubaj pri najboljših cenah nafte dobil največ 8 milijard dolarjev letno (pa še te cene so trajale samo eno leto). Ni to ravno neka fenomenalna cifra, s katero bi za šalo financiral projekte, vredne več 10 milijard dolarjev.
Najprej so bili omenjeni samo naftni šejki, nič Dubaja. Ta je šele potem v temo padel ...Citat:
Uporabnik keber pravi:
Vsi govorijo o Dubaj, sam trdiš, da je denar za vse te luksuzne nebotičnike 99% od nafte.
To da je bo zmanjkalo, so govorili 40 let nazaj. Letos se je pa prvič zgodilo, da povišanju porabe ni sledilo povišanje proizvodnje.
Ker ne more. Ker so časi izi poceni nafte, ko je sama tekla iz zemljice, že zdavnaj mimo. Nafte je še ogromno ja, samo zanič je, pa draga bo, zelo draga. Tako za potegnit iz zemlje, kot za rafinirati v kaj uporabnega.
Sedaj pa navalite v nakup gas guzzlerjev. Hummerje se sedaj dobi za male pare.
Ogo
Ker ne more. Ker so časi izi poceni nafte, ko je sama tekla iz zemljice, že zdavnaj mimo. Nafte je še ogromno ja, samo zanič je, pa draga bo, zelo draga. Tako za potegnit iz zemlje, kot za rafinirati v kaj uporabnega.
Sedaj pa navalite v nakup gas guzzlerjev. Hummerje se sedaj dobi za male pare.
Ogo
Citat:
Uporabnik keber pravi:
Vsi govorijo o Dubaj, sam trdiš, da je denar za vse te luksuzne nebotičnike 99% od nafte.
No, ni.
Združeni arabski emirati načrpajo cca 800 milijonov sodčkov nafte na leto, od tega Dubaj cca 10%. Nafte ima Dubaj samo še za 10 let črpanja.
Če malo na grobo skalkuliramo, je Dubaj pri najboljših cenah nafte dobil največ 8 milijard dolarjev letno (pa še te cene so trajale samo eno leto). Ni to ravno neka fenomenalna cifra, s katero bi za šalo financiral projekte, vredne več 10 milijard dolarjev.
No, podajaš malo napačna dejstva...
Zavedati se moramo, da Dubai že kar nekaj časa diverzificira svoje gospodarstvo, ker se res "bliža čas", ko vsaj pri njih naj ne bi bilo dovolj nafte za ležerno življenje. Po podatkih analize UAE ima Dubaj še za vsaj 20 let zalog in ne za 10 kot si zapisal ti.
In če tu vklopimo ekonomska predvidevanja je jasno, da si Dubai z lahkoto zagotovi financiranje več 10 milijardnih investicij.
Dejstva:
- Dubai je imel velike denarne zaloge, ki so šle delno sigurno v investicije
- imajo zagotovljen denarni tok vsaj nekaj milijard $ samo iz naftne industrije, ostale branže prinašajo vedno več
- Denar je bil v začetku investicij poceni. Verjetno je v tistih državah še vedno relativno poceni (široko potrošništvo ni potopilo bank)
- eklonomske investicije imajo lastnost povračila stroškov in dodane vrednosti, česar se sigurno držijo tudi v Dubaju
- Prodaja nepremičnin je v veliki meri potekala vnaprej, torej je bil to dodatni denarni tok in to pred gospodarsko krizo
- Namen investicij je diverzifikacija gospodarstva, predvsem v smeri turizma
- Za tovrstne investicije je značilna tudi porazdelitev virov financiranja. Zaradi privlačnosti investicije je marsikdo vzel kredit, da je lahko prispeval k investiciji vendar to za samo investicijo ne predstavlja kredita temveč likvidna sredstva. Kredit je (za razliko od slovenske privatizacije) vezan na kaj drugega.
Predvidevanje:
- Poleg prodaje nepremičnin (z dobičkom) dodano vrednost prinesejo tudi davki in dodatni prihodki iz naslova turizma
- Investicije so edina dolgoročna rešitev za Dubai
Kaj ni bilo predvideno:
- Gospodarska kriza, ki lahko odločno vpliva na posamične investitorje in njihovo sposobnost kritja lastnih vložkov glede na (nam neznani) terminski načrt investicije.
Ni vse črno-belo. V ozadnju ni le en človek/eno podjetje. Faktorjev, ki vplivajo na investicjo je toliko, da si jih mi niti predstavljati ne moremo (vsaj meni so investicije take razsežnosti off the chart; moje dojemanje detajlov investicij se trenutno zaključuje pri par 10 mio € in ne par milijard €). Toda principi so podobni.
En del dejstev izhaja iz Wikipedije (recimo, da je dokaj relevanten), drugi pa iz dejanskega stanja. Malo spremljam potek gradnje stolpnic in ostaluh objektov v Dubaju in vsekakor ni tako rožnato, kot je bilo še pol leta nazaj. Raznorazni projekti so prestavljeni, skrčeni ali celo odpovedani, kar se eno leto nazaj vsekakor ni dogajalo.
No ja... glede tega se strinjam. A če spremljaš potek razvoja Dubaia ti je jasno, da so se določene investicije občutno podražile in se tudi občutno zavlekle (očitno nisem edini, ki ne dojema razsežnosti takih investicij
To in gospodarska kriza, ki vpliva na kupno moč, sta glavna dejavnika pri spremembah načrtov. Zakaj bi gradili nekaj, za kar se ne predvideva, da bo možno prodati. Finančna kriza na razvoj Dubaia seveda vpliva a ne v tolikšni meri, kot jo je razbrati iz tvojih postov. Gre predvsem za zakon povpraševanja, ki se je za luksuz začasno občutno zmanjšal.
To pe ne pomeni, da nimajo denarja za gradnjo. Dovolj je že, da so ocenili, da ne bo strank. Honda je recimo odpovedala NSX. Pa ne zato, ker ne bi bilo denarja za razvoj in izdelavo (je že razvit, denar jim tudi ne dela težav). So pač ocenili, da se ne bo prodajalo.
Arabci na splošno zelo slabo ocenjujejo. Meni recimo ni jasno, kako lahko prinese dovolj denarja 35 milijard dolarjev drag projekt izgradnje 1200 m nebotičnika Nakheel Harbour Tower, pravzaprav da prodaja prostorov sploh lahko pokrije stroške gradnje.
Vprašanje je, koliko je tam kvadratni meter zemlje ... In koliko poslovnih prostorov ...
Potem pa je zraven seveda še prestiž ...
Potem pa je zraven seveda še prestiž ...
No ja... glede poslovnih in stanovanjskih prostorov se pa kar pošteno motiš.
Mislim, da bo v kompleksu okoli mio m2 poslovnih prostorov, kar ne vključuje hotelov, ki bosta dva (s 5 in s 7 *). In, če damo zraven tega še stanovanjske prostore ( ne vem koliko jih bo) in davke od delovnih mest (40.000+) in davke od storitev in... potem se računica zlahka izide.
Seveda moraš upoštevati, da se tovrstne investicije gledajo na dolgi rok in ne na dan odprtja
.
Mislim, da bo v kompleksu okoli mio m2 poslovnih prostorov, kar ne vključuje hotelov, ki bosta dva (s 5 in s 7 *). In, če damo zraven tega še stanovanjske prostore ( ne vem koliko jih bo) in davke od delovnih mest (40.000+) in davke od storitev in... potem se računica zlahka izide.
Seveda moraš upoštevati, da se tovrstne investicije gledajo na dolgi rok in ne na dan odprtja
Davki od delovnih mest in storitev ne pokrivajo odplačevanja kredita.
Poleg tega že preprosta matematika postavlja vprašanje, kako je lahko dobičkonosna stolpnica, kjer mora biti vsak kvadratni meter prostora (magari skret za bangladeške čistilce) prodan za najmanj 20.000 dolarjev, da pokrije stroške gradnje.
Zanimivo je, da so drugi emirati v UAE stopili skupaj, da bi preprečili slučajen finančni zlom dubajskega emirata. Treba vedeti, da je v Dubaju še vedno ogromno število neprodanih zgrajenih poslovnih in stanovanjskih površin, gradnja pa že plačana. In že tako precej nizke cene nepremičnin še dodatno padajo.
Hočem samo povedati, da je velik del dubajske pravljice o uspehu dejansko sloni na kreditih (tako kot vse ostale nepremičninske pravljice na tem svetu) in ne na nafti. Abu Dhabi je pridela skoraj 10x več od Dubaja, pa vendar se ne preserava s stolpnicami.
Poleg tega že preprosta matematika postavlja vprašanje, kako je lahko dobičkonosna stolpnica, kjer mora biti vsak kvadratni meter prostora (magari skret za bangladeške čistilce) prodan za najmanj 20.000 dolarjev, da pokrije stroške gradnje.
Zanimivo je, da so drugi emirati v UAE stopili skupaj, da bi preprečili slučajen finančni zlom dubajskega emirata. Treba vedeti, da je v Dubaju še vedno ogromno število neprodanih zgrajenih poslovnih in stanovanjskih površin, gradnja pa že plačana. In že tako precej nizke cene nepremičnin še dodatno padajo.
Hočem samo povedati, da je velik del dubajske pravljice o uspehu dejansko sloni na kreditih (tako kot vse ostale nepremičninske pravljice na tem svetu) in ne na nafti. Abu Dhabi je pridela skoraj 10x več od Dubaja, pa vendar se ne preserava s stolpnicami.