Benady
kam po kredit je odvisno od tebe, nepremicnine, zneska kredita in zavarovanja, izbire obresti?
1a) kupujes sam, imas partnerja (partnerko)?
1b) imas (imata) sluzbo za nedolocen cas, kje?
1c) koliko imas (imata) dohodkov - privarcevanega?
1d) koliko si (sta) star (stara)?
1e) izobrazba, poklic?
2a) novogradnja/stara, hisa/stanovanje?
2b) velikost parcele?
2c) lokacija?
2d) vrednost le-te in znesek kredita?
2e) urejenost papirjev?
3a) kredit za celotno vrednost nakupa / zgolj za del?
3b) koliko to predstavlja v primerjavi s tvojimi dohodki in obremenitvami?
3c) kdo lahko jamci zate - zavarovanje - hipoteka?
4) koliko kontrole zelis ti in koliko jo das banki?
Aktuar bo ocenil kako verjetno da bos ostal v nepremicnini za cas odplacevanja kredita - torej bolj verjeten pri samskemu kredit za garsonjero kot za veliko hiso, pri druzini pa ravno obratno. Sluzbe za nedolocen cas so danes veliko manj pomemben kriterij kot pred leti, vendar ce je nimas je zelo verjetno da bodo zahtevali mocno zavarovanje.
Banke imajo rade svoje kliente, ker imajo zgodovino njihovih prejemkov. Ce se ti je placa (ki si jo dobival na racu) stalno povecevala odkar imas svoje dohodke pojdi na svojo banko ker imas vecje pogajalske moznosti.
Ce si (sta) nad povprecjem banka sklepa, da si iznajdljiv, ce si pod povprecjem, te lahko doleti da ostanes na cesti. Enako velja za izobrazbo. Pri tezkom zaposjivem poklicu (npr ucitelj glasbe) ti pa bodo delali probleme - v takem primeru pojdi k veliki banki.
Ce si zelo mlad (20+) pojdi k bolj rizicnim manjsim bankam ali posojilnicam, ce si med 30 in 35 gres lahko kamorkoli, ce si nad 35 ali nad 40 pojdi k velikim bankam.
Novogradnje so rizicne, se posebaj ce rabis denar za aro, ker poznam kar nekaj projektov ki stojijo... Ce kupujes hiso na parceli, kjer je mogoce dozidati, razdeliti parcelo, jo pol prodati, je to prvovrstna garancija, ki ti omogoca pogajanja.
Lokacija vpliva na prihodnjo vrednost in bo dolocala maksimalni znesek ki si ga lahko sposodis in obrestno mero. Urejenost papirjev je najbolj pomembna pri hipotekah.
Mislim, da je (pri primerni kreditni sposobnosti) lazje dobiti kredit za drago nepremicnino (600.000 hiso) kot pa (60.000 garsonjero) - bistveno vecja moznost zasluzka banke.
ce kupujes hiso za 300.000 in ti zmanjka 50.000 ti bodo veliko ugodneje dali ta kredit, kot pa ce rabis 50.000 za garsonjero, ki stane 60.000.
Banke imajo mejo za obrestne mere nekje pri kreditih do in nad 75% vrednosti (surove) nepremicnine - nad to mejo se zacne zelo povecevati.
kredit bos dobil brez problemov do mesecnega obroka 1/3 dohodkov, vendar pri velikih dohodkih (glej zgodovino tvojih dohokov zgoraj) gredo brez problema do 1/2 ali celo 2/3.
Naceloma lahko dobis maksimalno toliko kredita da ti ostane vsaj neto 1000 eur na mesec ce si samski, oziroma vsaj 750 na osebo ce vas je vec v druzini.
Ni res, da imajo banke najraje hipoteke. Jih je namrec tezko vnovciti - npr. tudi banka ne more nosece zenske vreci iz stanovanja, ki je zapadlo. Se najbolj se lahko pogajas pri zavarovanju s poroki.
Obrestne mere so najbolj vnetljiv element kredita.
Danes imas naceloma izbiro med spremenljivo in fiksno obr. mero.
Spremenljive obrestne mere so na globalu na najnizjem nivoju zadnjih 30 let in nizje ne morejo pasti (sedaj so razni xxxBORji med 0.5 in 1%). Fiksne obrestne mere so okoli 6-7%.
Ce bi centralne banke v naslednjih 10 letih zvisale medbancne obrestne mere (razni xxxBORji) na npr 7% (gospodarstvo v porastu, veliko investicij, itd) prides na spremenljivo obrestno mero 10%.
Ce si danes na 20 let sposodis 100.000 bos pri fiksni obrestni meri placeval cca 1000 na mesec, pri trenutni spremenljivi cca 700, ki pa lahko pri zvisanju xxxBORjev pride na 1300.
Ce je tvoja placa majhna in bi teh 1300 zajedlo v tvoje prezivetje, se da lazje pogajati pri fiksni obrestni omeri.
Ce pa imas vecjo placo ali nekaj privarcevanega pa lahko spekuliras, da bo kriza (nizke obresti) dolgo trajala in vmes denar nalagas (drzavne obveznice trenutno dajo vec kot pa ti placas banki).
Pa se bolj za salo kot za res: slovenske banke zelo cudno ugotavljajo kreditno sposobnost - nekdo, ki gre iz Slovenije delat v Evropsko Komisijo in bo zasluzil npr 5-6000 mesecno neto ni kreditno spososben za npr 20.000 eur, ker nima sluzbe v Sloveniji in tudi ne more iti za poroka svojemu bratu, ki biv zel kredit.
P.