OK... izkušnje po slabem tednu druženja z Nanotom:
Plusi:
- Kompaktnost. Respect Applovim inženirjem.
- Ogromno prostora. Prej je bilo 512MB in sem moral kar pogosto menjati glasbo...
- Zvok v slušalkah. Imam še stare Sonyeve in-ear in razen basov (itak) jaz razlike praktično ne opazim.
- Hitrost upravljanja. Jog je res super, če iščeš po več kot parih folderjih.
- Playliste. Roko na srce je to res super, da je datoteka samo enkrat posneta, pojavlja pa se v več playlistah.
- Baterija.
Minusi:
- Cena
.
- Kje je mini-USB
??
- Ergonomija slušalk. Meni lezejo iz ušes ob premikanju
.
- Slepo upravljanje je popolnoma nemogoče. Če ima predvajalnik trde gumbe, lahko kar preko obleke zadaneš gumb za pavzo in to je to... tu je treba najprej gizmota odklenit in potem pritisnit pavzo. Je bolj enostavno kar slušalke fizično izklopit
. To je zame velik minus.
- Tukaj zraven je še minus, da se da na hitro spremeniti glasnosti. Npr. ko stopiš ven iz glasnega avtobusa. Zopet najprej odklenit zadevo in nato zmanjšat glasnost. Tu bi res ubijal za remote ali pa trde tipke.
- Coverflow pogled je precej neuporaben, če imaš veliko posameznih pesmi iz različnih albumov. Ne da pa se nastaviti, da bi gledal samo v playlisto, kjer imaš npr. samo albume.
- Predvajalnik lahko uporabljaš samo z enega računalnika (čeprav se da z malo igranja s kakim Dropboxom tudi to zaobiti).
- Nima luknje za obesit okoli vratu. Neumno.. najraje bi sam zvrtal zadevo. Če imaš slušalke za okoli vratu pač ne more predvajalnik kar viset na jacku od slušalk.
Toliko zaenkrat. Če potegnem črto, sem zaenkrat nekje tam kot prej. Par stvari je boljših, par slabših. Novih minusov se bo pač treba navadit oz. jih nekako zaobiti.
Je pa cool igračka.