Pravkar sem se vrnil iz Moldavije. Potoval sem v lastni režiji in s svojim avtom. Država je revna, glavna panoga je kmetijstvo in to se na podeželju vidi povsod. Trenutno imajo posejane ogromne površine s sončnicami, žitom pa tudi kaj drugega se najde. V državo te spustijo tudi z osebno izkaznico, za vožnjo z avtom pa potrebuješ njihovo vinjeto za vožnjo po vseh cestah , ki za 7 dni stane 4 eur. Poceni ampak kaj kmalu sem ugotovil zakaj. Avtocest nimajo vsaj taki ne kot smo vajeni jih v Evropi. V Moldavijo se prišel na majhnem mejnem prehodu(Pastul vamal Costesti-Stinca) južno od Baltija.
V tistem času v ponedeljek zjutraj okoli 8 ure smo bili na meji 3, ki smo želeli v Moldavijo zato so si moldavski mejni organi dajali čas in delali še počasneje kot sicer.... Po prestopu meje je takoj jasno, da sem v najrevnejši evropski državi. Takoj čez mejo je makadamska cesta, ki se potem nadaljuje v zelo slabo asfaltirano. Taka cesta je potem ves čas do nekje 50 km pred glavnim mestom Kišnijev. Omejitve so običajne, 70 pa 90 km/h. Oznake modre barve kot pri nas na hitrih cestah. Ampak to zaradi tega, ker za vožnjo po teh cestah obvezno rabiš vinjeto in tako sporočajo domačinom, da se tu brez vinjete ne sme voziti. Omejitve hitrosti domačini ne upoštevajo vozijo bistveno hitreje sam sem vozil po omejitvah pa je bilo to glede na stanje cest očitno prehitro za moj avto. Med potjo sem ugotavljal zakaj potem prometni znaki in prišel do zabavnega zaključka, da je to verjetno hitrost pri kateri se jame in luknje v vozilu ne čutijo več tako močno in zaradi hitrosti pač "letiš" prek jam in lukenj.
Prvi kraj, ki sem ga želel obiskati pred Kišnijevim je bil Saharna. In po dolgem iskanju mi ga je končno uspelo najti. V tem kraju je namreč ena od znamenitosti Moldavije to je pravoslavni samostan v soteski tako da najprej vidiš živobarvne strehe samostana v zeleni modri in zlati barvi. Od tu se vidi prek reke Dnjester Transnistrija, ki je neodvisna pokrajina v Moldaviji, kjer imajo oblast Rusi. No sem si nisem upal tako da sem ta del Moldavije izpustil. po ogledu samostana sem pot nadaljeval proti glavnemu mestu kjer sem imel rezerviran hotel na obrobju mesta. Cena za dva in za dve noči je bila kar ugodna in sicer 90 eur. Pa še avto je bil na varovanem parkirišču za ograjo. Lahko bi prespal tudi za 50 eur vendar je bil tisti hotel nadležen s sporočili pa bil je v centru, kjer je po navadi težava s parkiranjem.
Naslednji dan sem obiskal klet Cricova, ki je znana po 100 km dolgih kleteh pod zemljo več kot 60 metrov pod površino s konstantno temperaturo 12 stopinj. Vstopnico za voden ogled sem kupil že doma za 2 osebi, degustacijo in darilom dveh buteljk po ceni 50 eur sem kupil že doma, kajti število gostov na dan je omejeno in sem imel veliko srečo, da sem to storil, saj je naval turistov za obisk kar velik. Moram priznati da so vina in šampanjci odlični. Vino in šampanjec lahko kupiš v kleti ali pa v kaki trgovini v mestu po ugodni ceni cca 5 eur na steklenico. Vin in penečih vin je ogromno vrst... Sam sem poskusil peneče vino traminca. Z drago pa sva pred obiskom kleti prvo noč v Kišnijevim imela Cricova šampanjec party tako da sem vedel pri čem sem..... Ogled kleti se izvaja z traktor vlakcem, ker je klet prevelika, da bi po njej hodil peš. Po hodnikih lahko vozijo tovornjaki, traktorji in zaposleni imajo v njih parkirane avtomobile. Zanimivo je da je tudi vozna površina kleti podobna Moldavskim cestam torej grbina na grbino jama na jamo....Čeprav strop in stene zgledajo dokaj ravno. Očitno Moldavci ne obvladajo gradnjo na tleh.
Po obisku kleti v Cricovi sem si ogledal še dolino Orheiul Vechi. Ta se nahaj cca 50 km severno od mesta Cricova. Dolina je s treh strani obkrožena s strmimi stenami, po njej teče reka Reutas. Značilen za dolino je slikovit samostan, ki je zgrajen na eni od sten in do njega vodi lepa tlakovana pot. Tudi to je ena od značilnosti Moldavije, ki jo je treba videti če si že tam... Nato sem se počasi odpravil nazaj proti Kišnijevu. Nazaj grede sva imela malico v eni od obcestnih točk za šoferje. Cena (10 eur) je bila več kot ugodna za zelenjavno juho z mesom in panirani puranjim zrezkom in solato ter pijačo pol litra radlerja in pol litra piva.
Po povratku v hotel pa sva si šla ogledat še center Kišnijva in to s trolejbusom. Cena spet ugodna za enega preračunano 30 centov v eno smer. V večernih urah je gužva na mestnih ulicah nepopisna trolejbusi pa imajo poseben vozni pas, ki je rezerviran samo za njih. Center mesta je podoben vsem evropskim prestolnicam z širokimi avenijami okoli vladne zgradbe na kateri je ponosno visela zelo velika moldavska zastava in poleg nje istih dimenzij tudi evropska. Tisti dan so imeli nek obisk in policije in varnostnikov je bilo okoli vladne palače ogromno. Občasno so zapirali določene ulice. Ko sva stala pred prihodom za pešce je mimo naju švignila kolona vozil z delegacijami in na enem sem opazil napis SLO. In glej ga šmenta iz novic izvem, da je bila tisti dan na obisku v Moldaviji gospa Tanja FAJON. Ko bi to vedel prej..... LOL. Jederna Evropa pa te finte............. v glavnem po sprehodu po parkih in ulicah centra sva se odpravila nazaj v hotel s trolejbusom seveda. Kot zanimivost po vseh prestolnicah imajo javni prevozi neke kartice, žetone pa kaj jaz vem kaj še za vstop v javno prevoz Moldavci imajo nekaj kar je nepredstavljivo za nas razvajene evropejčke. Na trolejbusu za mestno vožnjo imajo kondukterja, ki prodaja vozovnice na trolejbusu. Stari dobri analogni časi. Po prespani noči sva imela Moldavije počasi dovolj in sva se odpravila po najkrajši možni poti v Romunijo novim dogodivščinam nasproti. Še predno sva zapustila Moldavijo sva želela napolniti rezervoar, ker je gorivo dokaj poceni 1.10 eur za liter bencina. Ustavila sva se na neki črpalki, kjer niso imeli goriva. Zanimivo in nikoli doživeto.
Kaj naj rečem za konec dokaj revna država in ni kaj dosti za videti. Kot so pisali pred mano.....