na tole
Logika, delovanje in izračunSP/SG naprav
in predvsem tole
"BISMARCK JE MRTEV, NAJ ŽIVI ENERGIJA
Domnevam, da je veliki večini ljudi, ki premišljujejo o reformah pokojninskega sistema, zelo
hitro postane jasno, da Bismarckov pokojninski sistem v srednje in visoko razvitih deželah,
že kratkoročno oz. v nekaj desetletjih nima nobene možnosti "preživetja". Gre za enostavno
dejstvo, da se v vseh industrijskih panogah, ki intenzivno zaposlujejo, množično izvajajo
avtomatizacije in celo robotizacije proizvodnih procesov, ki bo v naslednjih desetletjih
zaposlovanje delovne sile dodatno zdesetkalo. Podobni procesi se bodo dogajali tudi v
neproizvodnih dejavnostih v katerih bodo računalniki in vse bolj kvalitetni delovni programi
dodatno zmanjševali število zaposlenih, kar vse pomeni zniževanje vhodih sredstev v sklade
pokojninskega zavarovanja. Na področju kmetijske proizvodnje zaradi vse višje
mehaniziranosti proizvodnih procesov že danes vidimo, do pred kratkim nedoumljive
spremembe, pri katerih je število zaposlenih na hektar obdelovalne površine nekajkrat
zmanjšano, pritiski dumpinških cen iz manj razvitih dežel z veliko cenejšo delovno silo pa
prav tako narekujejo dodatno povečevanje mehaniziranosti proizvodnih procesov, povzročajo
uničenje malih kmetovalcev in ponovno zniževanje prihodkov v sklade pokojninskega
zavarovanja. Ob vsem tem pa je popolnoma vseeno, če predvideno delovno dobo in starost
potrebno za upokojitev takoj dvignemo na 75, 80 ali celo 90 let. Prihodki v blagajno in vse
daljša življenjska doba prebivalstva realno dokazujejo, da se takšna računica že kratkoročno
ne izide ter, da je skrajni čas že takoj poiskati kakšno popolnoma drugačno rešitev.
POKOJNINSKEGA SISTEMA PAČ NI MOGOČE UKINITI
Jasno je, da popolna ukinitev pokojnin in pokojninskega sistema ne pride v poštev, saj je
popolnoma vseeno iz katerih socialnih virov – sicer istega državnega proračuna - bodo
ostareli in dela nezmožni prebivalci dobivali prihodke za svoje preživetje. Glede na dejstvo,
da tržne zakonitosti globalne ekonomije in vse večje količine poceni izdelkov iz nerazvitih
držav, vse bolj ogrožajo gospodarstva in trge razvitih držav, je tudi protekcionistična uvedba
povečanih carin popolnoma nevzdržna, saj bi posledično škodovala izvozu industrijskih
izdelkov v nerazvite države, pritiski za mednarodnimi socialnimi transferji v nerazvite države
pa bi se dodatno povečali. Zato tudi bistveno povečevanje prispevnih stopenj za pokojninsko
blagajno v razvitih deželah ne pride v poštev, saj bi skozi to prišlo do podražitev in še nižje
konkurenčnosti njihovih izdelkov – doma in v izvozu. Torej, kaj narediti?
Glede na zanimive rezultate dela, ki ga izvajam v več zadnjih letih sem v odnosu na
navedeno problematiko prišel do spoznanja, da je glede na predviden razvoj globalne
človeške civilizacije, obstoječe in skoraj vedno prisotne razlike v razvitosti, prihodke iz katerih
bodo vzdrževani skladi pokojninskega zavarovanj nujno potrebno vezati na popolnoma
drugačno osnovo, kot jo je, za popolnoma drugačne razmere, predvidel Bismarckov sistem.
Iz zelo enostavne analize možnih virov pa zelo hitro pridemo do spoznanja dejanske
uporabnosti enega edinega vira, ki se bo vedno razvijal in bo vedno spremljal razvitost
posameznega okolja. To je poraba energije oz. Energija.
Ob analizi energije, kot možnega vira za vzdrževanje pokojninskih skladov, ni problem
zaznati, da ne moremo upoštevati vse vrste energije, ki jo uporabljamo, saj je razporeditev
največkrat porabljenih energetskih virov dokaj neprimerna. Poleg dejstva, da je večina zalog
nafte še vedno na teritorijih drugih dežel ali kontinentov, ta energetski vir je tudi pretežno v
zasebni lastnini velikih in bogatih korporacij, ki v nobenem primeru nebi pristale na prenos
niti dela njihovega kapitala in lastnine v nekakšne socialne transferje. Torej, preostane nam
le električna energija, ki jo iz različnih virov proizvajajo skoraj povsod na svetu, njena poraba
pa je skoraj v celoti premočrtna in pogojena z vsemi parametri, ki definirajo razvitost
posameznega okolja ali države. Torej, če bi prenesli globalno lastnino nad viri za proizvodnjo
električne energije na osnovni sklad pokojninskega zavarovanja, bi teoretično lahko
omogočili dolgoročno plačevanje pokojnin z zadevnimi prihodki, ki bi izvirali iz prodaje
električne energije. Kaj bi to konkretno pomenilo za Slovenijo?
V POKOJ VSI ŠE PRED 60. LETOM ?
V lanskem letu so odhodki pokojninskega zavarovanja znašali približno 4,3 milijarde EUR.
Preračunano na povprečno ceno 0,05 EUR po kWh bi to pomenilo, da bi neobremenjena
proizvodnja oz. prihodki od proizvodnje energije morali doseči vsaj zgoraj navedeni znesek
oz., da bi v Sloveniji za te namene letno morali proizvesti ca. 10 GW električne energije, kar
pa je v celoti bistveno več, kot jo danes proizvajamo. Na tej točki pa se zadevna
problematika sreča z mojim delom, saj sem izumil in preizkusil nov sistem za ekološko
neoporečno pridobivanje izjemno poceni električne energije, ki je poleg zelo nizke
proizvodne cene tudi investicijsko izjemno sprejemljiv. Konkretno, gre za popolnoma (v
svetovnem merilu) nov način izrabe energije počasi tekočih voda, ki ob skupni investiciji, ki v
šestih letih zanesljivo ne bo presegla več kot 1,5 milijarde EUR, po obdobju šestih let, vsako
naslednje leto od prodaje proizvedene elektrike omogoči prihodek v pokojninski sklad celotno
potrebnih ca. 4,3 milijarde EUR in bi pokojnine bile izplačevane brez najmanjše obremenitve
državnega proračuna. Vse skupaj pa bi povzročilo neverjetno razbremenitev celotnega
slovenskega gospodarstva, ob celo možnem povečanju neto OD, zviševanju splošnega
življenjskega standarda in ob seveda bistvenem povečevanju konkurenčnosti slovenskih
izdelkov na domačem in zlasti na tujih tržiščih. Večino prispevkov bi enostavno ukinili,
upokojitveno starost pa bi lahko celo znižali na bistveno pod 60 let !
Osebno sem prepričan, da bi popolnoma enak sistem vzporedno morali vzpostaviti tudi za
stroške zdravstvene blagajne in bi brez vsega varčevanja, dejansko potrebnih 2,7 milijarde
EUR uporabili za brezpogojno in 100 % brezplačne zdravstvene usluge celotnega
prebivalstva, ki živi na ozemlju R. Slovenije.
JE RES MOŽNO SAMO KAJ ŽE ZNANEGA ?
Čeprav ekološke atraktivnosti in splošnega delovanja mojih novih naprav, danes v Sloveniji
nihče več v celoti ne zanika, zaradi dejstva, da je vse skupaj bistveno drugačno od do sedaj
znanih energetskih rešitev, določen del strokovnjakov brez, da bi dejansko prebrali in
preverili fizikalne in tehnične značilnosti mojih naprav – zelo radi pavšalno zanikajo njihovo
učinkovitost. Zato vas vljudno prosim, da ob morebitnem preverjanju, vsakega med njimi
eksplicitno vprašate, če je moj sedanji Poslovni načrt dejansko prebral ali pa le v naprej ve,
da je nekaj znanega možno, kaj novega pa ne. Večina tistih, ki v naši državi in gospodarstvu
odločajo o pomembnih vprašanjih pa očitno nimajo časa prebrati kaj od mojih predlogov na
katere mi – niti vljudnostno - ne odgovorijo, saj jih dejansko nihče sploh ne prebere.
Vsak, ki ga o mojih predlogih kaj več zanima pa si poleg filmov in predstavitev lahko ogleda
tudi moj kompleten Poslovni načrt, ki ga najdete na moji spletni strani http://www.izumi.si in
sam preveri, če so moji predlogi utopija ali dejansko ena (ali celo edina) najpomembnejših
možnosti dolgoročnega izhoda iz krize. Strukturne krize, povzročene s prehitrim prehodom
ekstenzivno naravnanega real-socialističnega gospodarstva v dejansko najbolj grobo obliko
primitivnega in nedemokratičnega kapitalizma. Krize, ki je pri nas šele na začetku in nas –
brez nekih novih in drznih rešitev - zanesljivo vodi v dolga, obubožana, socialno eksplozivna
in v celoti negotova desetletja.
Vladimir Markovič Ljubljana, februar 2011
++386 (0)41 377 270"
Logika, delovanje in izračunSP/SG naprav
in predvsem tole
"BISMARCK JE MRTEV, NAJ ŽIVI ENERGIJA
Domnevam, da je veliki večini ljudi, ki premišljujejo o reformah pokojninskega sistema, zelo
hitro postane jasno, da Bismarckov pokojninski sistem v srednje in visoko razvitih deželah,
že kratkoročno oz. v nekaj desetletjih nima nobene možnosti "preživetja". Gre za enostavno
dejstvo, da se v vseh industrijskih panogah, ki intenzivno zaposlujejo, množično izvajajo
avtomatizacije in celo robotizacije proizvodnih procesov, ki bo v naslednjih desetletjih
zaposlovanje delovne sile dodatno zdesetkalo. Podobni procesi se bodo dogajali tudi v
neproizvodnih dejavnostih v katerih bodo računalniki in vse bolj kvalitetni delovni programi
dodatno zmanjševali število zaposlenih, kar vse pomeni zniževanje vhodih sredstev v sklade
pokojninskega zavarovanja. Na področju kmetijske proizvodnje zaradi vse višje
mehaniziranosti proizvodnih procesov že danes vidimo, do pred kratkim nedoumljive
spremembe, pri katerih je število zaposlenih na hektar obdelovalne površine nekajkrat
zmanjšano, pritiski dumpinških cen iz manj razvitih dežel z veliko cenejšo delovno silo pa
prav tako narekujejo dodatno povečevanje mehaniziranosti proizvodnih procesov, povzročajo
uničenje malih kmetovalcev in ponovno zniževanje prihodkov v sklade pokojninskega
zavarovanja. Ob vsem tem pa je popolnoma vseeno, če predvideno delovno dobo in starost
potrebno za upokojitev takoj dvignemo na 75, 80 ali celo 90 let. Prihodki v blagajno in vse
daljša življenjska doba prebivalstva realno dokazujejo, da se takšna računica že kratkoročno
ne izide ter, da je skrajni čas že takoj poiskati kakšno popolnoma drugačno rešitev.
POKOJNINSKEGA SISTEMA PAČ NI MOGOČE UKINITI
Jasno je, da popolna ukinitev pokojnin in pokojninskega sistema ne pride v poštev, saj je
popolnoma vseeno iz katerih socialnih virov – sicer istega državnega proračuna - bodo
ostareli in dela nezmožni prebivalci dobivali prihodke za svoje preživetje. Glede na dejstvo,
da tržne zakonitosti globalne ekonomije in vse večje količine poceni izdelkov iz nerazvitih
držav, vse bolj ogrožajo gospodarstva in trge razvitih držav, je tudi protekcionistična uvedba
povečanih carin popolnoma nevzdržna, saj bi posledično škodovala izvozu industrijskih
izdelkov v nerazvite države, pritiski za mednarodnimi socialnimi transferji v nerazvite države
pa bi se dodatno povečali. Zato tudi bistveno povečevanje prispevnih stopenj za pokojninsko
blagajno v razvitih deželah ne pride v poštev, saj bi skozi to prišlo do podražitev in še nižje
konkurenčnosti njihovih izdelkov – doma in v izvozu. Torej, kaj narediti?
Glede na zanimive rezultate dela, ki ga izvajam v več zadnjih letih sem v odnosu na
navedeno problematiko prišel do spoznanja, da je glede na predviden razvoj globalne
človeške civilizacije, obstoječe in skoraj vedno prisotne razlike v razvitosti, prihodke iz katerih
bodo vzdrževani skladi pokojninskega zavarovanj nujno potrebno vezati na popolnoma
drugačno osnovo, kot jo je, za popolnoma drugačne razmere, predvidel Bismarckov sistem.
Iz zelo enostavne analize možnih virov pa zelo hitro pridemo do spoznanja dejanske
uporabnosti enega edinega vira, ki se bo vedno razvijal in bo vedno spremljal razvitost
posameznega okolja. To je poraba energije oz. Energija.
Ob analizi energije, kot možnega vira za vzdrževanje pokojninskih skladov, ni problem
zaznati, da ne moremo upoštevati vse vrste energije, ki jo uporabljamo, saj je razporeditev
največkrat porabljenih energetskih virov dokaj neprimerna. Poleg dejstva, da je večina zalog
nafte še vedno na teritorijih drugih dežel ali kontinentov, ta energetski vir je tudi pretežno v
zasebni lastnini velikih in bogatih korporacij, ki v nobenem primeru nebi pristale na prenos
niti dela njihovega kapitala in lastnine v nekakšne socialne transferje. Torej, preostane nam
le električna energija, ki jo iz različnih virov proizvajajo skoraj povsod na svetu, njena poraba
pa je skoraj v celoti premočrtna in pogojena z vsemi parametri, ki definirajo razvitost
posameznega okolja ali države. Torej, če bi prenesli globalno lastnino nad viri za proizvodnjo
električne energije na osnovni sklad pokojninskega zavarovanja, bi teoretično lahko
omogočili dolgoročno plačevanje pokojnin z zadevnimi prihodki, ki bi izvirali iz prodaje
električne energije. Kaj bi to konkretno pomenilo za Slovenijo?
V POKOJ VSI ŠE PRED 60. LETOM ?
V lanskem letu so odhodki pokojninskega zavarovanja znašali približno 4,3 milijarde EUR.
Preračunano na povprečno ceno 0,05 EUR po kWh bi to pomenilo, da bi neobremenjena
proizvodnja oz. prihodki od proizvodnje energije morali doseči vsaj zgoraj navedeni znesek
oz., da bi v Sloveniji za te namene letno morali proizvesti ca. 10 GW električne energije, kar
pa je v celoti bistveno več, kot jo danes proizvajamo. Na tej točki pa se zadevna
problematika sreča z mojim delom, saj sem izumil in preizkusil nov sistem za ekološko
neoporečno pridobivanje izjemno poceni električne energije, ki je poleg zelo nizke
proizvodne cene tudi investicijsko izjemno sprejemljiv. Konkretno, gre za popolnoma (v
svetovnem merilu) nov način izrabe energije počasi tekočih voda, ki ob skupni investiciji, ki v
šestih letih zanesljivo ne bo presegla več kot 1,5 milijarde EUR, po obdobju šestih let, vsako
naslednje leto od prodaje proizvedene elektrike omogoči prihodek v pokojninski sklad celotno
potrebnih ca. 4,3 milijarde EUR in bi pokojnine bile izplačevane brez najmanjše obremenitve
državnega proračuna. Vse skupaj pa bi povzročilo neverjetno razbremenitev celotnega
slovenskega gospodarstva, ob celo možnem povečanju neto OD, zviševanju splošnega
življenjskega standarda in ob seveda bistvenem povečevanju konkurenčnosti slovenskih
izdelkov na domačem in zlasti na tujih tržiščih. Večino prispevkov bi enostavno ukinili,
upokojitveno starost pa bi lahko celo znižali na bistveno pod 60 let !
Osebno sem prepričan, da bi popolnoma enak sistem vzporedno morali vzpostaviti tudi za
stroške zdravstvene blagajne in bi brez vsega varčevanja, dejansko potrebnih 2,7 milijarde
EUR uporabili za brezpogojno in 100 % brezplačne zdravstvene usluge celotnega
prebivalstva, ki živi na ozemlju R. Slovenije.
JE RES MOŽNO SAMO KAJ ŽE ZNANEGA ?
Čeprav ekološke atraktivnosti in splošnega delovanja mojih novih naprav, danes v Sloveniji
nihče več v celoti ne zanika, zaradi dejstva, da je vse skupaj bistveno drugačno od do sedaj
znanih energetskih rešitev, določen del strokovnjakov brez, da bi dejansko prebrali in
preverili fizikalne in tehnične značilnosti mojih naprav – zelo radi pavšalno zanikajo njihovo
učinkovitost. Zato vas vljudno prosim, da ob morebitnem preverjanju, vsakega med njimi
eksplicitno vprašate, če je moj sedanji Poslovni načrt dejansko prebral ali pa le v naprej ve,
da je nekaj znanega možno, kaj novega pa ne. Večina tistih, ki v naši državi in gospodarstvu
odločajo o pomembnih vprašanjih pa očitno nimajo časa prebrati kaj od mojih predlogov na
katere mi – niti vljudnostno - ne odgovorijo, saj jih dejansko nihče sploh ne prebere.
Vsak, ki ga o mojih predlogih kaj več zanima pa si poleg filmov in predstavitev lahko ogleda
tudi moj kompleten Poslovni načrt, ki ga najdete na moji spletni strani http://www.izumi.si in
sam preveri, če so moji predlogi utopija ali dejansko ena (ali celo edina) najpomembnejših
možnosti dolgoročnega izhoda iz krize. Strukturne krize, povzročene s prehitrim prehodom
ekstenzivno naravnanega real-socialističnega gospodarstva v dejansko najbolj grobo obliko
primitivnega in nedemokratičnega kapitalizma. Krize, ki je pri nas šele na začetku in nas –
brez nekih novih in drznih rešitev - zanesljivo vodi v dolga, obubožana, socialno eksplozivna
in v celoti negotova desetletja.
Vladimir Markovič Ljubljana, februar 2011
++386 (0)41 377 270"
