Še preostanek sporočila:
Zagovornik v postopkih ugotavljanja diskriminacije ni ugotovil, da bi bil par žrtev neposredne diskriminacije. Na prvi upravni enoti sta bodoča zakonca prejela informacije, po katere sta prišla, in par ni bil v ničemer prikrajšan ali oškodovan. Na drugi upravni enoti pa je po ugotovitvah Zagovornika matičarka postopek po 30. členu Družinskega zakonika sprožila upravičeno, in ne zato, da bi poroko želela preprečiti. V zvezi z zaznamkom v Azilnem registru je opravila poizvedbo pri Sektorju za postopke mednarodne zaščite pri Ministrstvu za notranje zadeve, od koder so ji sporočili, da je zaznamek res obstajal, da pa za sklenitev zakonske zveze ni več ovir. Po prejetju tega odgovora je postopek preverjanja verodostojnosti bodoče zakonske zveze ustavila, izpolnila obrazec prijave poroke, par pa se je nato tudi poročil. Tako tudi na tej upravni enoti ni bilo posega v pravice ali ugodnosti para.
Prav tako ni bilo ugotovljeno, da bi šlo za diskriminacijo v obliki nadlegovanja. "Po ZVarD je namreč to praviloma možno šele, ko je domnevno nadlegovana oseba domnevnega nadlegovalca opozorila, da jo določeno ravnanje žali in nadleguje, pa je ta kljub opozorilu z ravnanjem nadaljeval. Prijavitelja domnevne diskriminacije tega nista storila ne glede izjav prve ne izjav druge matičarke. Za potrditev diskriminacije mora Zagovornik imeti tudi dovolj utemeljenih dokazov, da se je določeno sporno ravnanje zares zgodilo. Stališče upravnih enot v postopku je, da je bil par obravnavan korektno. Prijavitelja diskriminacije pa nista izkoristila dane možnosti, da bi svoje trditve o neprimerni obravnavi dodatno podkrepila," pojasni Zagovornik.