Človek je načeloma odgovoren za svoja dejanja. Civilizacija temelji prav na zatajevanju animalističnega "bom, ker morem".
Kdor se postavlja na stališče, da država to počne, ker potrebuje denar prekrškarjev, ali pa da bi država to (karkoli že) morala fizično prepovedati, se postavlja v vlogo nedonošenega otroka, ki uporno gleda svoje straše in pričakuje, da ga bodo za rokico vodili mimo vseh čeri življenja.
Jaz, nasprotno, ne zagovarjam neke fizične blokade vozil, še manj pa večjega nadzora države nad posameznikom, Nasprotno, sem za povečanje osebne odgovornosti - kjer je prvi sovražnik sistem obveznega zavarovanja, drugi pa počasno sodstvo.
Kršilci prometnih predpisov bi se morali zavedati, da s svojo vožnjo po nepotrebnem spravljajo v neroden položaj normalne uporabnike cest. To je zaradi pomembnosti cest za družbo (svoboda gibanja) in gospodarstvo resen problem. Pri tem ne gre samo za ogrožanje v smislu nesreč, pač pa tudi za ustrahovanje - npr ko mimo nič hudega sluteče mamice - ki ima vso pravico, da uporablja cesto v skladu s predpisi - švigne nekdo kot balistični izstrelek, revo skoraj kap sune. Potem si ne upa še dva dni menjati pasu, dokler (hvala, Alzenheimer) ne pozabi...
Ceste so pač za vse.
Po drugi strani pa, če je delež posameznikov, ki ne razumejo osnov sobivanja tako velik - in zdi se da je tako - je vprašanje, zakaj bi se država, ki je konec koncev država vseh nas, torrej tudi njih, sploh ukrepala proti temu. V resnici bi morala legalizirati, zakaj zakoni predstavljajo samo dogovorjene družbene norme.
