London, moja najljubša destinacija kjer sem bila do sedaj. Pred desetimi leti sam tam živela pol leta in ker me je takrat bolj zanimalo žuranje in zapravljanje si kaj veliko znamenitosti nisem uspela ogledati. Zato sem se pred dvema letoma vrnila, natančneje 16. 9. 2005. Obisk Londona sem si podarila ob zaključku študija oz. diplomiranju, ki se je zgodil en dan prej.
Na to 11 dnevo pustolovščino se seveda nisem odpravila sama ampak s svojo boljšo polovico.
Vse cene, ki jih bom navajala se nanašajo na eno osebo. Morda še ta podatek, da je bil takrat en funt vreden 350 tolarjev.
Letalske karte sva rezervirala več kot pol leta prej in zanjo plačala 18.400 sit oz. 76,78 €. Letela sva z Oyster card, ki kolikor se spomnim prinaša še druge ugodnosti in popuste pri raznih ogledim mesta. Je pa res, da za to karto potrebuješ sliko. Me dopustovanjem sva izkusila tudi plovbo po Temzi a o tem malo kasneje. Toliko o prevozih, tu pa je še nekaj slikc.
Zdaj pa še nekaj o spanju. Najprej sva mislila, da bova spala pri moji prijateljici, ki sem jo spoznala pred desetimi leti, Makedonko Gorico, pa se je na koncu izkazalo tako, da se je malo pred najinim prihodom preselila in tako sva moral na hitro (en mesec prej) najti neko drugo rešitev. No, ponudbe je bilo kar nekaj na koncu pa sva se odločila za manjši B&B - Vegas hotel, v neposredni bližini Victoria station.
Sobe so bile dvopostelne z lastno kopalnico in WC-jem. V ceni 20 funtov na noč pa je bil vštet še zajtrk.
The Vegas hotel
104 Warwick Way, Victoria
London SW1V 1SD
tel.: +44 (0) 20 7834 0082
Sicer pa je hotel v celoti v nežni roza barvi, a se tudi tega hitro navadiš, saj greš tja samo spat. Na tej ulici je drugače hotel pri hotelu, tako, da se da mogoče dobiti tudi kaj cenejšega.
Nikoli pa mi ne bo jasno zakaj bi bile na lijaku lahko uporabni dve pipi. Kaj si potem oni vodo nalijejo v lijak in se umivajo iz njega al zakaj je to tako. Čudaki uglavnem.
Sva pa prva dva dni bila v nadomestnem hotelu, saj je bil tisti, ki sva ga rezervirala poln. Zanimivo je to, da ti tega ne povejo ampak te enostavno nastanijo v drugem. To imajo kar dobro naštudirano. Ta nadomestni hotel je bil v isti ulici, dve hišni številki stran, tako da ni bilo nobene panike, pa še kufer so mi oni prinesli. Tako sva 2 dni uživala 3* in s tem malo več luksuza, kot je sledil v preostalem delu najinega bivanja v Londonu. Soba je imela televizijo, telefon, radio, WC in tuš. Fajn je, sploh če je vroče, da ima soba tudi hladilnik, pa tud kakšen kotliček za vodo ni slab.
Zajtrk je bil kontinentalni, se pravi otrobi, putr in marmelada, pa trikoten pogret kruhek. Za pit pa dobiš štamprle soka in lamber kofeta. No razen prva dva dni sva uživala v tipičnem angleškem zajtrku (ocvrt jajček, sladek fižolček, popečena slanina, klobasica in pogret kruhek).
Ker pa se tudi tega hitro prenaješ sva zavila v trgovino Sainsbury. Hrana v trgovini se mi ni zdela draga, sploh če jo primerjam z njihovim standardom.
Čez dan sva se večinoma prehranjevala v raznoraznih lokalih s hitro prehrano saj je to najcenejša hrana, vse ostalo je vsaj 2x dražje. Šla sva na eno večerjo, vzela ploščo za dva in plačala 26 funtov (9.000 sit). Mogoče je tudi kaj cenejšega, kakšni kitajci ampak po napornem dnevu sem se hotla najest na pa probavat.
Je pa menda v Angliji obvezno probat slavni fish and chips. Sama sem ga pred leti ko sem bla gor 6 mesecev jedla skoraj vsak dan in ga še danes ne morem niti pogledati, kaj šele jesti. Moji bolši polovici pa ta kombinacije tako ali tako ne diši, tako, da sva se tega izogibala.
Še besedo ali dve o vremenu. Bilo je naravnost enkratno, čez dan ni bilo več kot 20 stopinj, dež pa je padal 2x po 5 minut. Torej boljšega si ne bi mogla želeti.
No, to so bile formalnosti zdaj pa prehajam k bistvu Londona. Ker sem ta najin izlet načrtovala skoraj eno leto sem imela do dneva natančno razdelan plan kaj in kdaj bova šla kaj gledat. In lahko rečem, da sva ga izpolnila v vseh točkah oz. sva videla še veliko več kot sva načrtovala.
1. dan (sobota, 17. 9. 2005)
Ogled Piccadillyja in Erosa podnevi in ponoči. Ponoči je filing bistveno boljši, vsi zunaj, polno lučk in dogajanja. Pravi London. Oglede sva delala tako, da to kar sva si ogledal čez dan sva v večernih urah ponovila.
Chinatown s kulinaričnimi detajli
Trafalgar square s spomenikom Neslona, štirimi levi in funtanami. Iz trga je tudi vhod v narodno galerijo, katero sva si ogledla samo od zunaj, saj sem si njeno notranjost jaz že pred leti, dragega pa to ni zanimalo. V njej hranijo znano sliko Van Gogova, Sončnice. Vstop je brezplačen.
Eden izmed štirih levov, ki stražijo na Nelsonov spomenik. V ozadju cerkev sv. Martina
Covent garden z znano pokrito tržnico, kjer lahko igrajo le glasbeniki, ki so bili izbrani na natečaju.
Obelisk Cleopatra's Needle ob Temzi
Temzo sva prečkala prek visečega mostu katerega zanimivost je ta, da so ga morali takoj drugi dan po odprtju zapreti, saj je bil nestabilen in se je močno gugal.
Popoldan sva zaklučila pri London eye, pred katerim se je vila dolga kača čakajočih. Tako, na oko sva ocenila, da je v vrsti stalo cca. 300 ljudi in da bi za ogled Londona iz bicikla morala čakadi vsaj dve uri. Tako sva se raje odpravila na popoldanski počitek, zvečer pa sva ponovila turo, ki sva jo opravila že dopoldan.
2. dan (nedelja, 18. 9. 2005)
Nedeljsko jutro sva začela z ogledom Londo eye. Pripravila sva se na to, da bova dolgo čakala, a sva bila prijetno presenečena. Ob 10h sva bila tam in kar direkt sva vstopila v eno od kapsul in polurno vrtenje se je začelo. Mogoče ni bilo veliko ljudi zato, ker vreme ni bilo najboljše, kar je razvidno tudi iz fotografij.
Po povratku nazaj, na trdna tla sva si od blizu ogledala še Westminster z Westminster Abbey.
Takoj ko sva prišla v bližino cerkve sem opazila da se nekaj pripravlja. Počakal sva nekaj minut in imela sva kaj videti. Ker je nedelja gospodov dan, sta k maši prišla princ Charles in Camila Parker Bowles. Zvečer sem pri poročilih videla prispevek o tem dogodku, bila naj bi neka obletnica ne vem česa že.
Po tem prijetnem presenečenju sva se peš napotila do Buckinghamske palače.
Prišla sva ravno ob pravem času, saj je takrat potekala menjava straže z vso nedeljsko ceremonijo (godbo, mimohodom …
. Tile vojački so bili prav smešni. Pričakovala sem, da imajo določene kakšne standarde kako morajo vojaki izgledat, mislim glede višine sam očitno tega pravila v kraljevi straži ni.
Takole pa izgleda raja, ki se nagnete okoli spomenikom kraljice Viktorije in gleda ceremonijo.
Potem sva jo mahnila skozi St. James's Park, kjer sva se nagledala raznoraznega bujnega rastljinja in perjadi, veverice pa takole iz roke jemljejo hrano.
Naslednji postanek sva naredila pri konjski kraljevi straži.
Takoj za vogalom pa je znana ulica Downington street, kjer prebiva ministrski predsednik in tam sva tudi zaključila drugo popoldne najinega bivanja v Londonu. Po popoldanskem počitku sva enako turo opravila še enkrat v večernih urah.
3. dan (ponedeljek, 19. 9. 2005)
Tretji dan sva začela z ogledom muzeja voščenih lutk Madame tussauds in Planetariuma (vstopnina 24 funtov). Splača se pogledati na internetu, koliko je vstopnina za določen dan ker cene zelo varirajo.
V neposrednji bližini se nahaja tudi najstarejša podzemna postaja v Londonu, Baker street.
Takoj za vogalom pa muzej Sherlocka Holmesa, vstopnina 6 funtov.
Malo višje, ob Regent's parku pa mošeja.
Ker je sva tisti dan opravila že kar nekaj hoje sva malo poležala v Regent's parku, ki je prav tako poln raznorazne perjadi. To, da so vsi parki v Londonu enkratno negovani sploh ni potrebno posebej omenjat. Kasneje sva se sprehodila še skozi kraljičin vrt vrtnic, ki so takrat še zelo lepo cvetele.
Popoldan sva preživela na drugem koncu Londona kjer sva si ogledala Denis Sever's House, ki je opremljena v viktorianskem slogu. Vstopnina je bila 5 funtov. Hiša je za oglede odprta samo ob določenih dnevih, tako da je ogled potrebno splanirati. Je pa v hiši prepovedano fotografirati zato prilagam samo fotko zunanjosti. Meni osebno pa je bila to ena boljših znamenitosti, ki sem jih videla v Londonu.
Tisti dan sva oglede zaključila z ogledom poštnega stolpa BT tower, na katerega se žal nisva mogla povzpeti, saj ni odprt za javnost.
4. dan (torek, 20. 9. 2005)
Četrti dan sva začela vojaško, ogledala sva si vojaško bojno ladjo HMS Belfast.
V neposredni bližini se nahaja mestna hiša, ki je za tisto okolje mogoče malo nenavadne arhitekture.
Imela sva tudi malo sreče in bila zopet ob pravem času na pravem mestu saj sva videla kako se dviga most Tower bridge. Mislim, da se 5x na dan dvigne, midva sva ga videla okrog 9:45 zjutraj.
Takoj za mostom stoji mogočen grad Tower of London.
V neposredni bližini se začenja poslovni del Londona, kjer se odlično dopolnjujejo stare in nove arhitekturne umetnine. Med njimi je tudi znana stolpnica Lloyd's of London.
Med množico stolpnic se skriva Monument, ki je z leti postal najmanjša zgradba.
Tisto popoldne sva si ogledala še zelo zanimiv muzej London Dungeons[/url. Vstopnina 12,5 funtov. V hotelu sva dobila letak, s katerim sva imela 5 funtov popusta/osebo.
[URL='http://shrani.si/f/2d/Zh/3UZAHcK9/4dan16.jpg']
St. Paul's Chatedral - še najlepša je bila zvečer, od daleč. Šla sva jo pogledat tudi od blizu, a je bila v zidarskih odrih, tako, da ni ne vem kaj. Iz katedrale se je možno po 311 stopnicah (dvigala ni) povzpeti v kupolo in sicer za 8 funtov. Je pa ta kupola druga največja na svetu, večja je le še v Vatikanu - bazilika sv. Petra.
Tisti večer sva se sprehodila še mimo Shakespeare globe, kjer je potekala neka predstava.
5. dan (sreda, 21. 9. 2005)
Peti dan sva začela z ogledom London Aquariuma (vstopnina 8,75).
Nadaljevala pa sva ga v Museum of London. Vstopnine ni, slikanje pa je prepovedano razen nekaj stvari je dovoljeno, sicer pa je v tem muzeju predstavljena zgodovina Londona.
Za vse vojaške navdušence pa je nujen ogled Imperial war museuma. Vstopnine ni, muzej je velik in zelo zanimiv.
Popoldne pa sva izkoristila za sprehod po Barbica centru, ki je mesto v malem, polno poslovnih prostorov, stanovanj, parkov ...
6. dan (četrtek, 22. 9. 2005)
British museum ponuja priložnost, da si na enem mestu ogledaš stvari, ki so jih angleži pokrali po celem svetu. Bogate zbirke omogočajo ogled raznih kultur in predmetov. Vstopnine ni, slikanje je dovoljeno, muzej je ful velik.
Pot do naslednje znamenitosti naju je vodila mimo prizorišča kjer je bila tisti večer otvoritev London Fashion weeka. Takole pa je tale fantič izražal svoje mišljenje o manekenkah. V mislih je verjetno imel Kate Moss, ki je bila nekaj dni pred tistim dogodkom zalotena kako snifa koko.
Drugi velik muzej, ki sva si ga ogledala tisti dan je bil Natural hitory museum. Tudi ta je brezplačen, zanimiv in zelo velik.
Popoldne sva izkoristila za ogled slavna dvorana Royal Albert Hall.
Tisti večer so tam podeljevali MOBO nagrade, od zelo blizu sva uspela videti nekaj slavnih osebnosti in doživeti rdečo preprogo.
John Legend
Lemar
Tim Westwood
Tudi voditelj oddaje Pimp my ride na MTV UK.
Simon Solomon Webbe (dobila sem celo njegov avtogram
)
Keisha Buchanan
Ms. Dynamite
7. dan (petek, 23. 9. 2005)
Zjutraj sva se najprej sprehodila do najslavnejše trgovine v Londonu – Harrodsa. Trgovina je bila v tistem času še zaprta, pa saj tako ali tako ne bi nič kupila. Ta trgovina je še edina, ki ima dostavo na dom s kočijo.
Še en velik muzej sva si ogledala in sicer Science museum. V muzeju se nahaja tudi odličen 3D kino. Ogledala sva si film o poletu na Luno. Jaz sem bila totalno navdušena. Enkratno doživetje.
Če greš v muzeju na kosilo, dobiš letak, s katerim si lahko za ceno enega ogledaš dva filma v IMAX (3D) kinu. Sicer pa je karta za kino 7,5 funtov.
Apollo 10
razbita formula Mike Hakkinena s katero je pri 200km/h priletel v zid
Popoldan sva izkoristila za počitek v Hyde parku, kjer sva si ogledala še Speaker's corner, ki pa je bil takrat prazen.
Dan sva zaključila z zapravljanjem na Oxford streetu.
8. dan (sobota, 24. 9. 2005)
Zjutraj sva se sprehodila čez najbolj slaven prehod za pešče v Londonu. Na prehodu na Abbey road so Beatle posneli fotografijo za svojo ploščo, ki so jo snemali v studiu, ki je v neposrednji bljižini prehoda.
Preostanek dneva sva preživela v živalskem vrtu.
Zvečer pa sem se srečala s prijateljico, ki živi v Londonu. Videla je nisem 8 let pa sva se ga malo nacukali.
9. dan (nedelja, 24. 9. 2005)
Nedeljo sva izkoristila za izlet na Grenwich. Pri Westminstru sva se vkrcala na ladjico, katera naju je približno v uri pripeljala na cilj. Kapitan je bil pravi zabavljač. Ves čas je komentiral dogajanje in nam pripovedoval raznorazne štorije o Londonu in znanih osebah.
Razlika med plimo in oseko reke Temze je 5,5 metrov.
Pristanišče in ladja Cutty Sark
Na vrh hribčak stoji observatorij, skozi katerega poteka ničelni poldnevnik.
Ura, ki kaže 24 ur.
Z vrha Greenwicha je viden tudi akademijo kraljeve mornarice.
Pozno popoldan ko sva se vrnila nazaj v London sva se sprehodila še skozi Cambden town. Ta del mesta je obvezno treba videti. Tu lahko vidiš vse mogoče in nemogoče kar si človek lahko zamisli.
10. dan (ponedeljek, 25. 9. 2005)
Ker je Anglija dežela nogometa sva si ogledala Chelsea stadion, ki sprejme 42 tisoč gledalcev. Za 10 funtov ti razkažejo stadion, slačilnico za goste in domače ekipe (zelo velika razlika), sobo kjer poteka tiskovna konferenca ... vodič je bil pravi zabavljač.
Popoldne sva pohajkovala po Oxford streetu, kupila nisem nič. Zvečer pa sem se še enkrat dobila s kolegico. Bilo je veselo.
11. dan (torek, 26. 9. 2005)
Sledil je samo še povratek domov. Med letom pa je nastalo še nekaj zanimivih fotografij.
In če sem začela s plehom pa naj še končam.
Upam, da vam je bil moj potopis všeč in da bo komu v pomoč pri odločitvi kdaj in kaj pogledati v tej evropski prestolnici. Za morebitne napake se opravičujem.
Na to 11 dnevo pustolovščino se seveda nisem odpravila sama ampak s svojo boljšo polovico.
Vse cene, ki jih bom navajala se nanašajo na eno osebo. Morda še ta podatek, da je bil takrat en funt vreden 350 tolarjev.
Letalske karte sva rezervirala več kot pol leta prej in zanjo plačala 18.400 sit oz. 76,78 €. Letela sva z Oyster card, ki kolikor se spomnim prinaša še druge ugodnosti in popuste pri raznih ogledim mesta. Je pa res, da za to karto potrebuješ sliko. Me dopustovanjem sva izkusila tudi plovbo po Temzi a o tem malo kasneje. Toliko o prevozih, tu pa je še nekaj slikc.
Zdaj pa še nekaj o spanju. Najprej sva mislila, da bova spala pri moji prijateljici, ki sem jo spoznala pred desetimi leti, Makedonko Gorico, pa se je na koncu izkazalo tako, da se je malo pred najinim prihodom preselila in tako sva moral na hitro (en mesec prej) najti neko drugo rešitev. No, ponudbe je bilo kar nekaj na koncu pa sva se odločila za manjši B&B - Vegas hotel, v neposredni bližini Victoria station.
Sobe so bile dvopostelne z lastno kopalnico in WC-jem. V ceni 20 funtov na noč pa je bil vštet še zajtrk.
The Vegas hotel
104 Warwick Way, Victoria
London SW1V 1SD
tel.: +44 (0) 20 7834 0082
Sicer pa je hotel v celoti v nežni roza barvi, a se tudi tega hitro navadiš, saj greš tja samo spat. Na tej ulici je drugače hotel pri hotelu, tako, da se da mogoče dobiti tudi kaj cenejšega.
Nikoli pa mi ne bo jasno zakaj bi bile na lijaku lahko uporabni dve pipi. Kaj si potem oni vodo nalijejo v lijak in se umivajo iz njega al zakaj je to tako. Čudaki uglavnem.
Sva pa prva dva dni bila v nadomestnem hotelu, saj je bil tisti, ki sva ga rezervirala poln. Zanimivo je to, da ti tega ne povejo ampak te enostavno nastanijo v drugem. To imajo kar dobro naštudirano. Ta nadomestni hotel je bil v isti ulici, dve hišni številki stran, tako da ni bilo nobene panike, pa še kufer so mi oni prinesli. Tako sva 2 dni uživala 3* in s tem malo več luksuza, kot je sledil v preostalem delu najinega bivanja v Londonu. Soba je imela televizijo, telefon, radio, WC in tuš. Fajn je, sploh če je vroče, da ima soba tudi hladilnik, pa tud kakšen kotliček za vodo ni slab.
Zajtrk je bil kontinentalni, se pravi otrobi, putr in marmelada, pa trikoten pogret kruhek. Za pit pa dobiš štamprle soka in lamber kofeta. No razen prva dva dni sva uživala v tipičnem angleškem zajtrku (ocvrt jajček, sladek fižolček, popečena slanina, klobasica in pogret kruhek).
Ker pa se tudi tega hitro prenaješ sva zavila v trgovino Sainsbury. Hrana v trgovini se mi ni zdela draga, sploh če jo primerjam z njihovim standardom.
Čez dan sva se večinoma prehranjevala v raznoraznih lokalih s hitro prehrano saj je to najcenejša hrana, vse ostalo je vsaj 2x dražje. Šla sva na eno večerjo, vzela ploščo za dva in plačala 26 funtov (9.000 sit). Mogoče je tudi kaj cenejšega, kakšni kitajci ampak po napornem dnevu sem se hotla najest na pa probavat.
Je pa menda v Angliji obvezno probat slavni fish and chips. Sama sem ga pred leti ko sem bla gor 6 mesecev jedla skoraj vsak dan in ga še danes ne morem niti pogledati, kaj šele jesti. Moji bolši polovici pa ta kombinacije tako ali tako ne diši, tako, da sva se tega izogibala.
Še besedo ali dve o vremenu. Bilo je naravnost enkratno, čez dan ni bilo več kot 20 stopinj, dež pa je padal 2x po 5 minut. Torej boljšega si ne bi mogla želeti.
No, to so bile formalnosti zdaj pa prehajam k bistvu Londona. Ker sem ta najin izlet načrtovala skoraj eno leto sem imela do dneva natančno razdelan plan kaj in kdaj bova šla kaj gledat. In lahko rečem, da sva ga izpolnila v vseh točkah oz. sva videla še veliko več kot sva načrtovala.
1. dan (sobota, 17. 9. 2005)
Ogled Piccadillyja in Erosa podnevi in ponoči. Ponoči je filing bistveno boljši, vsi zunaj, polno lučk in dogajanja. Pravi London. Oglede sva delala tako, da to kar sva si ogledal čez dan sva v večernih urah ponovila.
Chinatown s kulinaričnimi detajli
Trafalgar square s spomenikom Neslona, štirimi levi in funtanami. Iz trga je tudi vhod v narodno galerijo, katero sva si ogledla samo od zunaj, saj sem si njeno notranjost jaz že pred leti, dragega pa to ni zanimalo. V njej hranijo znano sliko Van Gogova, Sončnice. Vstop je brezplačen.
Eden izmed štirih levov, ki stražijo na Nelsonov spomenik. V ozadju cerkev sv. Martina
Covent garden z znano pokrito tržnico, kjer lahko igrajo le glasbeniki, ki so bili izbrani na natečaju.
Obelisk Cleopatra's Needle ob Temzi
Temzo sva prečkala prek visečega mostu katerega zanimivost je ta, da so ga morali takoj drugi dan po odprtju zapreti, saj je bil nestabilen in se je močno gugal.
Popoldan sva zaklučila pri London eye, pred katerim se je vila dolga kača čakajočih. Tako, na oko sva ocenila, da je v vrsti stalo cca. 300 ljudi in da bi za ogled Londona iz bicikla morala čakadi vsaj dve uri. Tako sva se raje odpravila na popoldanski počitek, zvečer pa sva ponovila turo, ki sva jo opravila že dopoldan.
2. dan (nedelja, 18. 9. 2005)
Nedeljsko jutro sva začela z ogledom Londo eye. Pripravila sva se na to, da bova dolgo čakala, a sva bila prijetno presenečena. Ob 10h sva bila tam in kar direkt sva vstopila v eno od kapsul in polurno vrtenje se je začelo. Mogoče ni bilo veliko ljudi zato, ker vreme ni bilo najboljše, kar je razvidno tudi iz fotografij.
Po povratku nazaj, na trdna tla sva si od blizu ogledala še Westminster z Westminster Abbey.
Takoj ko sva prišla v bližino cerkve sem opazila da se nekaj pripravlja. Počakal sva nekaj minut in imela sva kaj videti. Ker je nedelja gospodov dan, sta k maši prišla princ Charles in Camila Parker Bowles. Zvečer sem pri poročilih videla prispevek o tem dogodku, bila naj bi neka obletnica ne vem česa že.
Po tem prijetnem presenečenju sva se peš napotila do Buckinghamske palače.
Prišla sva ravno ob pravem času, saj je takrat potekala menjava straže z vso nedeljsko ceremonijo (godbo, mimohodom …
. Tile vojački so bili prav smešni. Pričakovala sem, da imajo določene kakšne standarde kako morajo vojaki izgledat, mislim glede višine sam očitno tega pravila v kraljevi straži ni.
Takole pa izgleda raja, ki se nagnete okoli spomenikom kraljice Viktorije in gleda ceremonijo.
Potem sva jo mahnila skozi St. James's Park, kjer sva se nagledala raznoraznega bujnega rastljinja in perjadi, veverice pa takole iz roke jemljejo hrano.
Naslednji postanek sva naredila pri konjski kraljevi straži.
Takoj za vogalom pa je znana ulica Downington street, kjer prebiva ministrski predsednik in tam sva tudi zaključila drugo popoldne najinega bivanja v Londonu. Po popoldanskem počitku sva enako turo opravila še enkrat v večernih urah.
3. dan (ponedeljek, 19. 9. 2005)
Tretji dan sva začela z ogledom muzeja voščenih lutk Madame tussauds in Planetariuma (vstopnina 24 funtov). Splača se pogledati na internetu, koliko je vstopnina za določen dan ker cene zelo varirajo.
V neposrednji bližini se nahaja tudi najstarejša podzemna postaja v Londonu, Baker street.
Takoj za vogalom pa muzej Sherlocka Holmesa, vstopnina 6 funtov.
Malo višje, ob Regent's parku pa mošeja.
Ker je sva tisti dan opravila že kar nekaj hoje sva malo poležala v Regent's parku, ki je prav tako poln raznorazne perjadi. To, da so vsi parki v Londonu enkratno negovani sploh ni potrebno posebej omenjat. Kasneje sva se sprehodila še skozi kraljičin vrt vrtnic, ki so takrat še zelo lepo cvetele.
Popoldan sva preživela na drugem koncu Londona kjer sva si ogledala Denis Sever's House, ki je opremljena v viktorianskem slogu. Vstopnina je bila 5 funtov. Hiša je za oglede odprta samo ob določenih dnevih, tako da je ogled potrebno splanirati. Je pa v hiši prepovedano fotografirati zato prilagam samo fotko zunanjosti. Meni osebno pa je bila to ena boljših znamenitosti, ki sem jih videla v Londonu.
Tisti dan sva oglede zaključila z ogledom poštnega stolpa BT tower, na katerega se žal nisva mogla povzpeti, saj ni odprt za javnost.
4. dan (torek, 20. 9. 2005)
Četrti dan sva začela vojaško, ogledala sva si vojaško bojno ladjo HMS Belfast.
V neposredni bližini se nahaja mestna hiša, ki je za tisto okolje mogoče malo nenavadne arhitekture.
Imela sva tudi malo sreče in bila zopet ob pravem času na pravem mestu saj sva videla kako se dviga most Tower bridge. Mislim, da se 5x na dan dvigne, midva sva ga videla okrog 9:45 zjutraj.
Takoj za mostom stoji mogočen grad Tower of London.
V neposredni bližini se začenja poslovni del Londona, kjer se odlično dopolnjujejo stare in nove arhitekturne umetnine. Med njimi je tudi znana stolpnica Lloyd's of London.
Med množico stolpnic se skriva Monument, ki je z leti postal najmanjša zgradba.
Tisto popoldne sva si ogledala še zelo zanimiv muzej London Dungeons[/url. Vstopnina 12,5 funtov. V hotelu sva dobila letak, s katerim sva imela 5 funtov popusta/osebo.
[URL='http://shrani.si/f/2d/Zh/3UZAHcK9/4dan16.jpg']
St. Paul's Chatedral - še najlepša je bila zvečer, od daleč. Šla sva jo pogledat tudi od blizu, a je bila v zidarskih odrih, tako, da ni ne vem kaj. Iz katedrale se je možno po 311 stopnicah (dvigala ni) povzpeti v kupolo in sicer za 8 funtov. Je pa ta kupola druga največja na svetu, večja je le še v Vatikanu - bazilika sv. Petra.
Tisti večer sva se sprehodila še mimo Shakespeare globe, kjer je potekala neka predstava.
5. dan (sreda, 21. 9. 2005)
Peti dan sva začela z ogledom London Aquariuma (vstopnina 8,75).
Nadaljevala pa sva ga v Museum of London. Vstopnine ni, slikanje pa je prepovedano razen nekaj stvari je dovoljeno, sicer pa je v tem muzeju predstavljena zgodovina Londona.
Za vse vojaške navdušence pa je nujen ogled Imperial war museuma. Vstopnine ni, muzej je velik in zelo zanimiv.
Popoldne pa sva izkoristila za sprehod po Barbica centru, ki je mesto v malem, polno poslovnih prostorov, stanovanj, parkov ...
6. dan (četrtek, 22. 9. 2005)
British museum ponuja priložnost, da si na enem mestu ogledaš stvari, ki so jih angleži pokrali po celem svetu. Bogate zbirke omogočajo ogled raznih kultur in predmetov. Vstopnine ni, slikanje je dovoljeno, muzej je ful velik.
Pot do naslednje znamenitosti naju je vodila mimo prizorišča kjer je bila tisti večer otvoritev London Fashion weeka. Takole pa je tale fantič izražal svoje mišljenje o manekenkah. V mislih je verjetno imel Kate Moss, ki je bila nekaj dni pred tistim dogodkom zalotena kako snifa koko.
Drugi velik muzej, ki sva si ga ogledala tisti dan je bil Natural hitory museum. Tudi ta je brezplačen, zanimiv in zelo velik.
Popoldne sva izkoristila za ogled slavna dvorana Royal Albert Hall.
Tisti večer so tam podeljevali MOBO nagrade, od zelo blizu sva uspela videti nekaj slavnih osebnosti in doživeti rdečo preprogo.
John Legend
Lemar
Tim Westwood
Tudi voditelj oddaje Pimp my ride na MTV UK.
Simon Solomon Webbe (dobila sem celo njegov avtogram
Keisha Buchanan
Ms. Dynamite
7. dan (petek, 23. 9. 2005)
Zjutraj sva se najprej sprehodila do najslavnejše trgovine v Londonu – Harrodsa. Trgovina je bila v tistem času še zaprta, pa saj tako ali tako ne bi nič kupila
. Ta trgovina je še edina, ki ima dostavo na dom s kočijo.
Še en velik muzej sva si ogledala in sicer Science museum. V muzeju se nahaja tudi odličen 3D kino. Ogledala sva si film o poletu na Luno. Jaz sem bila totalno navdušena. Enkratno doživetje.
Če greš v muzeju na kosilo, dobiš letak, s katerim si lahko za ceno enega ogledaš dva filma v IMAX (3D) kinu. Sicer pa je karta za kino 7,5 funtov.
Apollo 10
razbita formula Mike Hakkinena s katero je pri 200km/h priletel v zid
Popoldan sva izkoristila za počitek v Hyde parku, kjer sva si ogledala še Speaker's corner, ki pa je bil takrat prazen.
Dan sva zaključila z zapravljanjem na Oxford streetu.
8. dan (sobota, 24. 9. 2005)
Zjutraj sva se sprehodila čez najbolj slaven prehod za pešče v Londonu. Na prehodu na Abbey road so Beatle posneli fotografijo za svojo ploščo, ki so jo snemali v studiu, ki je v neposrednji bljižini prehoda.
Preostanek dneva sva preživela v živalskem vrtu.
Zvečer pa sem se srečala s prijateljico, ki živi v Londonu. Videla je nisem 8 let pa sva se ga malo nacukali.
9. dan (nedelja, 24. 9. 2005)
Nedeljo sva izkoristila za izlet na Grenwich. Pri Westminstru sva se vkrcala na ladjico, katera naju je približno v uri pripeljala na cilj. Kapitan je bil pravi zabavljač. Ves čas je komentiral dogajanje in nam pripovedoval raznorazne štorije o Londonu in znanih osebah.
Razlika med plimo in oseko reke Temze je 5,5 metrov.
Pristanišče in ladja Cutty Sark
Na vrh hribčak stoji observatorij, skozi katerega poteka ničelni poldnevnik.
Ura, ki kaže 24 ur.
Z vrha Greenwicha je viden tudi akademijo kraljeve mornarice.
Pozno popoldan ko sva se vrnila nazaj v London sva se sprehodila še skozi Cambden town. Ta del mesta je obvezno treba videti. Tu lahko vidiš vse mogoče in nemogoče kar si človek lahko zamisli.
10. dan (ponedeljek, 25. 9. 2005)
Ker je Anglija dežela nogometa sva si ogledala Chelsea stadion, ki sprejme 42 tisoč gledalcev. Za 10 funtov ti razkažejo stadion, slačilnico za goste in domače ekipe (zelo velika razlika), sobo kjer poteka tiskovna konferenca ... vodič je bil pravi zabavljač.
Popoldne sva pohajkovala po Oxford streetu, kupila nisem nič. Zvečer pa sem se še enkrat dobila s kolegico. Bilo je veselo.
11. dan (torek, 26. 9. 2005)
Sledil je samo še povratek domov. Med letom pa je nastalo še nekaj zanimivih fotografij.
In če sem začela s plehom pa naj še končam.
Upam, da vam je bil moj potopis všeč in da bo komu v pomoč pri odločitvi kdaj in kaj pogledati v tej evropski prestolnici. Za morebitne napake se opravičujem.
Nazadnje urejeno:
