Citat:
Uporabnik jh07 pravi:
Citat:
Uporabnik xaxid pravi:
- vse kar je pridobljenega v zakonu je v enakem deležu od obeh zakoncev, ne glede na to kdo je delal in kdo ne (niti ni pomembno na koga je bil pisana nepremičnina, na koga se glasi kredit; kdo je fizično plačeval položnice, kdo je imel plačo in kdo ne);
- od prejšnje alineee so izvzete dediščine, kjer je po zakonu ali oporoki nedvoumno jasno, da je bila zpustnikova volja zapustiti le enemu; kakor tudi darila, ki so bila v času trajanja zakonske zveze eksplicitno dana le enemu (npr. 3. oseba podari hišo le enemu zakoncu). vendar pozor, po razvezi bo od drugega zakonca vseeno polovica "dodane vrednosti" na taki nepremičnini (torej na nepremičnini, ki jo je v času zakonske zveze kot darilo dobil le eden od zakoncev). vrednost vsega kar je bilo adaptirano....se torej tudi v tem primeru deli na oba.
- v kolikor ne kdo "prinese" v zakon 50.000 EUR (npr.pomoč staršev), drugi pa nič, pa se kupi skupna nepremičnina (naprimer delno s kreditom, delno pa s tem denarjem od staršev) je nepremičnina še vedno 50:50; razen če je bilo eksplicitno rečeno, da je teh 50.000 posebno osebno premoženje enega od zakoncev; domneva se torej, da je tudi teh 50.000 skupnih;
- zakoncu ostane po ločitvi nepremičnina, ki jo je prinesel v zakon (ki jo je imel v celoti v lasti in izplačano pred poroko), vendar zmanjšana za 1/2 vrednosti adaptacij, izboljšav...nastalih v tej nepremičnini v času trajanja zakonske zveze (pa tudi če žena sploh ne ve, da si v zakon prinesel to nepremičnino in tudi, če si vanjo vlagal neke ekstra prihodke, jo uporabljal izklučno sam).
toliko na grobo.
zelo na grobo in zelo se motiš
Osnova za delitev po zakonu:
Zakonca tako kot izvenzakonska partnerja imata po zakonu ob ločitvi (razvezi) pravico do delitva premožena.
Delitev skupnega premoženja zakoncev (enako zunajzakonskih partnerjev) predstavlja tisto premoženje, ki je bilo pridobljeno tekom trajanja (zunaj)zakonske zveze. kupno premoženje zakoncev (enako zunajzakonskih partnerjev) predstavlja tisto premoženje, ki sta pridobila z delom tekom trajanja (zunaj)zakonske zveze. Vsak partner ima možnost uveljavljanja stvarnopravnih zahtevkov, kar enostavno pomeni zahtevanje partnetja po solastninski pravici na ustvarjeno premoženje.
V kolikor je premoženje dobljeno pred zakonom ali dlje trajajoči skupni izvenzakonski zvezi stvarnoopravnih zahtevkov drugi partner ne mora uveljaviti, lahko pa uveljavlja obligacijski zahtevek (OZ) za povrnitev dela vlaganj.
Premoženje se nikoli ne deli po načeli 1/2 - 1/2. Partner ima ob delitvi premoženja pravico do uveljavljanja solastninske pravice (na vse premoženje pridobljeno tekom skupnega življenja) DO POLOVICE, kar ne pomeni avtomatično pol/pol. Delitev je v praksi drugačna in je odvisna od dokazovanja kdo je koliko prispeval. Premoženje se tako deli po sklepu sodišča lahko tudi 80:20 ali 70:30 ali kakorkoli drugače.
Kako poteka to v praksi:
1. Ponavadi sodišče deli premoženje v nepravdnem postopku fizično (vsakemu nekaj) pri čemer upošteva želje, realne potrebe, navezanost na stvari in podobno.
2. V kolikor taka delitev ne pride v poštev in ni možna sodišče opravi delitev premoženja v civilnem postopku kar pomeni prodaja premoženja in delitev pridobljenega denara.
3 . V kolikor se partnerja ne morata sporazumeti o deležih deljenega premoženja ju sodišče v postopku napoti na pravdni postopek, kjer se dokazujejo in na koncu določijo deleži.
In ja če bo nekdo dokazal da je mama dala 50.000EUR in le on vzel kredit za nakup nepremičnine se premoženje nikoli ne bo dello 50:50.
Noben zakon ne določa delitve 50:50 vendar le določa da ima partner pravico do solastniškega deleža DO 1/2 premoženja, kar se zgodi v primeru, da sta oba prispevala isto denarja v skupni zvezi, tega pa v praksi ni.
Očitno formalen zapis OD POLOVICE ni večini jasen.
