A v avtomobilski proizvodnji so imeli pa zaposleni nvsaj 1,5x kratnik minimalne place?
Kriza in recesija
- Ustvarjalec teme erikson
- Začetni datum
Ob takem razmišljanju so si sami krivi.
1) pustim sluzbo, potem iscem službo, vmes zapravim nasparano je kretenizem, ki si ga nekdo brez nekega financnega zaledja ne more iti. Zaledja pa ob takmlme ne more biti, ker ce ze kaj ima, sprcka ob prvi priliki, ko mu nekaj ni...
2) zdaj, zelo malo ljudi sicer poznam, ki bi ubrali zgornji scenarij. Vecina jih išče službo, medtem ko opravlja staro in ni vmes niti enega dneva brezposeln ali na zavodu in ne prekinja delovne dobe ter ne zapravlja privarcevanega za brezveze
Osebno mislim, da takih, ki bi se sli prvi scenarij ni veliko. Dokler so samski in skrbijo samo zase, mrbit še. Je pa to obratnosorazmerno s tem, koliko jih to ponuca za izgovor in ne naredi amaništa za izboljsanje svojega polozaja, samo jamra. Se ce mu ponudis, se boji neznanega in raje ostaja v poznanem sranju dalje. To so eni taki prijetni ljudje
Je tudi hec da se ne ve, kaksna bo nova sluzba in kako trdna bo. Mora bit kar tezko menjat "dobro" sluzbo z minimalno placo za drugo sicer malo bolje placano na slepo.
Sicer pa ljudje, ki delajo za minimalne place, niti ne iscejo prevec drugih sluzb. Mogoce mlajsi se, starejsi pa ne.
Sicer pa ljudje, ki delajo za minimalne place, niti ne iscejo prevec drugih sluzb. Mogoce mlajsi se, starejsi pa ne.
To kar ti opisuješ je sprejemanje rizičnih odločitev in zapustitev comfort zone. Obojega se vsaj po mojem občutku izogiba 70% ljudi kot hudič križa. Rezultat je ponavadi stagniranje na posrani plači. Taki ljudje ne dobivajo povišic. Zakaj bi šef dal več, če ve da mu ni treba? Višjo plačo si konkretno lahko izboljšaš samo z redno menjavo služb.
