Kriptovalute (tehnologija, trgovanje, borze...)
- Ustvarjalec teme prijam
- Začetni datum
-
- Oznake
- kriptovalute
Mislim, da bi mogoče moral dokazovati z izpiski iz menjalnice. Jaz ga naredim vsak december za tekoče leto.
Na discordu se ravno o tem menimo...
discord.gg
Join the KriptoSlovenija.si Discord Server!
NAJVEČJA SLOVENSKA DISCORD SKUPNOST Povezava: http://discord.kriptoslovenija.si | 938 members
Naj tebi poslje, ti si dvigni s kartico ali poslji na trr in mu daj kes...ce ne pa mu povej da ce hoce do dnara, bo nekaj treba naredit
Se pri tej meji 5K upošteva tudi, kolko si "položil" denarja na kripto borzo?
Npr.: na borzo si npr.: 2 leti nazaj iz tvoje banke nakazal 2K. In potem po 2 letih si iz borze nakažeš 6K. Če dobiš kaj od fursa, jim lahko dokazuješ, da si zaslužil v bistvu samo 4K?
Torej ali Furs upošteva tudi to, koliko si sprva nakazal it TRR na borzo?
Npr.: na borzo si npr.: 2 leti nazaj iz tvoje banke nakazal 2K. In potem po 2 letih si iz borze nakažeš 6K. Če dobiš kaj od fursa, jim lahko dokazuješ, da si zaslužil v bistvu samo 4K?
Torej ali Furs upošteva tudi to, koliko si sprva nakazal it TRR na borzo?
5k ni FURS - 5k je AML.
Največjo spremembo je prinesla Peta direktiva AML, ki jo je Slovenija sicer prenesla z zamikom z novelo Zakona o preprečevanju
pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT 2A). V zakonu je Slovenija definirala pojem virtualne valute in pojem storitev virtualnih valut ter ponudnike storitev uvrstila med zavezance za izvajanje ukrepov odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma po 4. členu ZPPDFT2. Naša država se je odločila za postopek registracije in ga umestila v 5. člen ZPPDFT2, zanj pa je pristojen in ga upravlja Urad za preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma. Obrazec za registracijo ter seznam ponudnikov storitev kriptomenjalnic in skrbniških denarnic sta objavljena na spletni strani tega urada. V Sloveniji je torej za registracijo ponudnikov tovrstnih storitev pristojen Urad za preprečevanje pranja denarja, nadzor nad njimi in poročanje pa sta v pristojnosti Banke Slovenije.
Letos je pa še MICA.
Trenutna slovenska zakonodaja ne obdavčuje dobičkov fizičnih oseb, ki trgujejo s kriptovalutami kot naložbo, če gre za pasivno vlaganje, torej brez organizirane in kontinuirane dejavnosti. V tem primeru, če prodate kriptovalute, ki ste jih kupili v preteklosti, in ustvarite dobiček, ta ni obdavčen z dohodnino.
Kljub temu je obvezno, da vodite lastno evidenco o nakupih in prodajah, saj se zakonodaja lahko spremeni. Prav tako so fizične osebe oproščene obračuna DDV pri trgovanju s kriptovalutami, saj se transakcije v EU obravnavajo kot finančne storitve.
Splošni kriteriji, ki jih FURS upošteva pri presojanju, ali bodo kriptovalute obdavčili, so:
- večje število realiziranih naročil v obdobju enega leta,
- trgovanje z namenom doseganja dobička na podlagi izkoriščanja kratkoročnih nihanj cen virtualnih valut na trgu (ne z namenom dolgoročne investicije), kar se kaže v znatnem številu trgovalnih dni (dnevi, ko so izvedena naročila) v obdobju enega leta,
- večja vrednost realiziranih naročil v obdobju enega leta,
- večja povprečna vrednost portfelja virtualnih valut v letu,
- vlaganja ali uporaba namenske opreme in drugih sredstev za opravljanje dejavnosti, informacij, znanj ter tehnologij,
- obstoj organizacijske strukture in delitve dela med več oseb, z namenom doseganja skupnega cilja.
Za opredelitev narave dohodka ni relevantna starost posameznika, saj se dohodek za namene obdavčitve obravnava po vsebini in ne glede na starost posameznika, ki trguje z virtualnimi valutami.
Največjo spremembo je prinesla Peta direktiva AML, ki jo je Slovenija sicer prenesla z zamikom z novelo Zakona o preprečevanju
pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT 2A). V zakonu je Slovenija definirala pojem virtualne valute in pojem storitev virtualnih valut ter ponudnike storitev uvrstila med zavezance za izvajanje ukrepov odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma po 4. členu ZPPDFT2. Naša država se je odločila za postopek registracije in ga umestila v 5. člen ZPPDFT2, zanj pa je pristojen in ga upravlja Urad za preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma. Obrazec za registracijo ter seznam ponudnikov storitev kriptomenjalnic in skrbniških denarnic sta objavljena na spletni strani tega urada. V Sloveniji je torej za registracijo ponudnikov tovrstnih storitev pristojen Urad za preprečevanje pranja denarja, nadzor nad njimi in poročanje pa sta v pristojnosti Banke Slovenije.
Letos je pa še MICA.
Trenutna slovenska zakonodaja ne obdavčuje dobičkov fizičnih oseb, ki trgujejo s kriptovalutami kot naložbo, če gre za pasivno vlaganje, torej brez organizirane in kontinuirane dejavnosti. V tem primeru, če prodate kriptovalute, ki ste jih kupili v preteklosti, in ustvarite dobiček, ta ni obdavčen z dohodnino.
Kljub temu je obvezno, da vodite lastno evidenco o nakupih in prodajah, saj se zakonodaja lahko spremeni. Prav tako so fizične osebe oproščene obračuna DDV pri trgovanju s kriptovalutami, saj se transakcije v EU obravnavajo kot finančne storitve.
Splošni kriteriji, ki jih FURS upošteva pri presojanju, ali bodo kriptovalute obdavčili, so:
- večje število realiziranih naročil v obdobju enega leta,
- trgovanje z namenom doseganja dobička na podlagi izkoriščanja kratkoročnih nihanj cen virtualnih valut na trgu (ne z namenom dolgoročne investicije), kar se kaže v znatnem številu trgovalnih dni (dnevi, ko so izvedena naročila) v obdobju enega leta,
- večja vrednost realiziranih naročil v obdobju enega leta,
- večja povprečna vrednost portfelja virtualnih valut v letu,
- vlaganja ali uporaba namenske opreme in drugih sredstev za opravljanje dejavnosti, informacij, znanj ter tehnologij,
- obstoj organizacijske strukture in delitve dela med več oseb, z namenom doseganja skupnega cilja.
Za opredelitev narave dohodka ni relevantna starost posameznika, saj se dohodek za namene obdavčitve obravnava po vsebini in ne glede na starost posameznika, ki trguje z virtualnimi valutami.