ferdo - pa saj se BS ukvarja z agregiranimi podatki - ocenila je, da takšna rast potrošniškega kreditiranja lahko postane nevzdržna (koliko znaša, 10%+?), zato je ukrepala. Vsa ta pravila so že prej veljala kot priporočila, očitno pa jih banke niso dovolj upoštevale , če se je BS odločila za ukrepanje. Minimum po plačilu anuitete so zgolj uskladili z ZIZ (ne bom ti posodil več, kot lahko terjam od tebe), pri potrošniških kreditih pa so omejili ročnost, kar se meni ne zdi niti najmanj sporno - razen, če mi zna kdo argumentirati, zakaj bi kdo potreboval potrošniški kredit za 12, 13 let.
10% od koliko?
Če ima Nizozemska (kjer so sprostili) retail kreditov 106% letnega GDP, Slovenija pa 27% - potem jo bomo ujeli kdaj? Povprečje v EU je cca 60%, torej po mojem izračunu potrebujem 8 let rast po 10 %, da pridemo na povprečje EU. Če pa slučajno EU kreditiranje raste po stopnji 4% (60% manjša rast kot pri nas, moreš misliti!), potem jo bomo ujeli čez dobrih 15 let.
Če ima Slovenija trenutno letno stopnjo nevračil teh kreditov (ob 10% rasti retail kreditov!) 1,8%, kar je manj, kot so predpisane slabitve za te kredite, potem očitno, kljub vsem razlagam, kako kredite dobivajo kreditno nesposobni, nekaj ne štima. Trend nevračil ne kaže povečevanja (nevračilo pa ne pomeni, da ne vrneš na koncu, ampak kadarkoli se pojavi nevračilo nekaj zaporednih obrokov).
Skratka BS razen 10% (a ti veš kako veliko je to) in 7 letnih potrošniških kreditov (kakšen % pa je na 10 let? in mimogrede, želim prenoviti hišo in NOČEM imeti hipoteke, kaj mi bo dala banka, stanovanjski ali potrošniški kredit?) nima nobene druge številke, da bi opravičevali svoj ukrep. (viceguverner je povedal, da teh 300 k, ki so po novem kreditno nesposobnih, že prej ni dobilo kredita v bankah)
Že na začetku teme sem napisal, BS mora določati pravila kako banke skrbijo za tveganja in likvidnost, ne pa pravil, ki določajo poslovno politiko kreditiranja, sprejemanja depozitov ipd od strank, še posebej retail strank.
Mimogrede, posledica tega ukrepa verjetno bo, tudi to sem že napisal, presežek denarja pri bankah (že sedaj ga imajo preveč). Da pa ne bi preveč plačevale negativnih obresti ECB-ju za ležarino, zakaj ne bi BS, zato, da zagotovi stabilnost bančnega sistema,
predpisala, da so vloge na depozite obrestovane po -1% meri ali manj, več pa ne sme dati (manj vzeti) nobena banka, tudi če nima težav s presežnimi sredstvi?
Saj ti praviš, da se lahko vtika v poslovno politiko bank in določa pogoje kreditiranje, zakaj ne bi še varčevanja.
Mimogrede, malo starejši sem, zato me to neverjetno spominja na neke druge čase, za katere vsi pravijo, da so bili zanič. Ampak takrat smo imeli eno banko po republikah, kjer so na ZIS določili pod kakimi pogoji in komu bo dajala. Danes pa naj bi imeli tržne razmere, kjer ene banke so sposobne dajata hitre kredite, druge pač ne.
Pa še, kar sem tudi že večkrat napisal. BS je omejila zgolj
slovenske banke. Ni omejila slovenskih trgovcev in lizingov, ki si bodo sedaj sposojali veliko denarja, da bod lahko prodajali na obroke in dajali na leasing. Tam banke ne bodo imele stikov z retail kupcem in bodo kasneje izvedele, da so težave pri vračanju. Prav tako tujih bank ni omejila, torej bodo Slovenci jemali kredite na Koroškem, tako kot v prejšnjih časih. Da o sivem trgu kreditiranja ne govorim. Se bo pač povečalo število zlomljenih nog.
Zato se mi zdi ukrep BS onaniranje. Ker cilj ne bo dosežen, so pa s tem spremenili sistem zadolževanja, ki bo sdaj postal še manj pregleden.
