Komunajzarji fertik ste , drugi del, prvi je zbri
- Ustvarjalec teme dsf
- Začetni datum
komunajzarji fertik ste
http://www.reporter.si/sloveni...8Devalcev/10363
Janko Veber skrivaj financiral borčevsko organizacijo z denarjem davkoplačevalcev
http://www.reporter.si/sloveni...8Devalcev/10363
Janko Veber skrivaj financiral borčevsko organizacijo z denarjem davkoplačevalcev
komunajzarji fertik ste
http://www.pozareport.si/?Id=politika&View=novica&novicaID=21481&type=tags
Ožji krog Gregorja Golobiča pritiska na proračunske službe. Od Bruslja do Kinoteke.
Bojan Požar, Ljubljana, 16.07.2015 06:00
Objavljeno: Politika
Komentarji: 16
Ocena:
Galerija slik: 1
Kadrovski inženiring nekdanjih članov stranke Zares: Roman Jakič si močno želi na sedež zveze Nato, kar smo že poročali, Stojan Pelko pa bi rad postal novi direktor Slovenske kinoteke.
Poznani propadli politiki iz "najožjega kroga" ali trdega jedra ekipe Gregorja Golobiča, nekdanjega predsednika stranke Zares, močno pritiskajo na vidna delovna mesta, ki se neposredno financirajo iz proračunskih sredstev. Pred dnevi smo podrobno poročali o lobiranju nekdanjega ministra za obrambo Romana Jakiæa, predsednika sveta stranke Zavezništva Alenke Bratušek, da bi postal pomočnik generalnega sekretarja zveze Nato, pristojen za javno diplomacijo. Spomnimo, gre za delovno mesto, ki ga je prej, na sedežu Nata v Bruslju, zasedala nova hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitaroviæ.
POLITIK PELKO BI ZDAJ BIL FILMSKI DIREKTOR
Stojan Pelko, nekdanji državni sekretar za kulturo na listi stranke Zares (med vlado Boruta Pahorja), ki je kasneje, enako kot Roman Jakič, prestopil v ZaAB, kjer je bil pred Jakičem predsednik sveta Zavezništva Alenke Bratušek (no, to funkcijo je zapustil kmalu po tem, ko je postalo jasno, da Miro Cerar stranke ZaAB ne bo vzel v svojo vladno koalicijo), pa bi rad postal novi direktor Slovenske kinoteke.
Stojan Pelko, ki poleg Romana Jakiča sodi v (naj)ožji Golobičev krog, je doslej služboval na Kosovu, kot tiskovni predstavnik misije Evropske skupnosti, ki jo v Prištini vodi nekdanji slovenski minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar.
Boljši poznavalci razmer tudi ugotavljajo, kako se je Roman Jakič ob razkolu Pozitivne Slovenije, spomladi 2013, med ljubljanskim županom Zoranom Jankoviæem in tedanjo premierko Alenko Bratušek, pravzaprav zelo slabo odločil. Če bi se takrat odločil bolj pametno, torej za - Jankoviæa, bi danes že imel novo službo. Jankoviæ mu je namreč ponujal delovno mesto predstavnika Ljubljane v Bruslju, toda Jakiæ je očitno napačno presodil, da bo ostal minister za obrambo ...
MOČNA KONKURENCA ZA KINOTEKO
Mimogrede, na razpis za novega direktorja Slovenske kinoteke se je poleg Stojana Pelka prijavilo kar nekaj referenčnih imen, med njimi tudi Jelka Stergel, dolgoletna direktorica ljubljanskega filmskega festivala Liffe v Cankarjevem domu, ter urednica pri založbi Beletrina in vodja festivala Fabula Renata Zamida. Mandat sedanjega diretorja Kinoteke Ivana Nedoha se sicer izteče jeseni.
http://www.pozareport.si/?Id=politika&View=novica&novicaID=21481&type=tags
Ožji krog Gregorja Golobiča pritiska na proračunske službe. Od Bruslja do Kinoteke.
Bojan Požar, Ljubljana, 16.07.2015 06:00
Objavljeno: Politika
Komentarji: 16
Ocena:
Galerija slik: 1
Kadrovski inženiring nekdanjih članov stranke Zares: Roman Jakič si močno želi na sedež zveze Nato, kar smo že poročali, Stojan Pelko pa bi rad postal novi direktor Slovenske kinoteke.
Poznani propadli politiki iz "najožjega kroga" ali trdega jedra ekipe Gregorja Golobiča, nekdanjega predsednika stranke Zares, močno pritiskajo na vidna delovna mesta, ki se neposredno financirajo iz proračunskih sredstev. Pred dnevi smo podrobno poročali o lobiranju nekdanjega ministra za obrambo Romana Jakiæa, predsednika sveta stranke Zavezništva Alenke Bratušek, da bi postal pomočnik generalnega sekretarja zveze Nato, pristojen za javno diplomacijo. Spomnimo, gre za delovno mesto, ki ga je prej, na sedežu Nata v Bruslju, zasedala nova hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitaroviæ.
POLITIK PELKO BI ZDAJ BIL FILMSKI DIREKTOR
Stojan Pelko, nekdanji državni sekretar za kulturo na listi stranke Zares (med vlado Boruta Pahorja), ki je kasneje, enako kot Roman Jakič, prestopil v ZaAB, kjer je bil pred Jakičem predsednik sveta Zavezništva Alenke Bratušek (no, to funkcijo je zapustil kmalu po tem, ko je postalo jasno, da Miro Cerar stranke ZaAB ne bo vzel v svojo vladno koalicijo), pa bi rad postal novi direktor Slovenske kinoteke.
Stojan Pelko, ki poleg Romana Jakiča sodi v (naj)ožji Golobičev krog, je doslej služboval na Kosovu, kot tiskovni predstavnik misije Evropske skupnosti, ki jo v Prištini vodi nekdanji slovenski minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar.
Boljši poznavalci razmer tudi ugotavljajo, kako se je Roman Jakič ob razkolu Pozitivne Slovenije, spomladi 2013, med ljubljanskim županom Zoranom Jankoviæem in tedanjo premierko Alenko Bratušek, pravzaprav zelo slabo odločil. Če bi se takrat odločil bolj pametno, torej za - Jankoviæa, bi danes že imel novo službo. Jankoviæ mu je namreč ponujal delovno mesto predstavnika Ljubljane v Bruslju, toda Jakiæ je očitno napačno presodil, da bo ostal minister za obrambo ...
MOČNA KONKURENCA ZA KINOTEKO
Mimogrede, na razpis za novega direktorja Slovenske kinoteke se je poleg Stojana Pelka prijavilo kar nekaj referenčnih imen, med njimi tudi Jelka Stergel, dolgoletna direktorica ljubljanskega filmskega festivala Liffe v Cankarjevem domu, ter urednica pri založbi Beletrina in vodja festivala Fabula Renata Zamida. Mandat sedanjega diretorja Kinoteke Ivana Nedoha se sicer izteče jeseni.
"Danes sem poslušal nekega partizana Mlakarja 96 letni je govoril da je Kardelj , Maček ,ter ostali lepo čakalo na konec v Rusiji ..Ko so se vrnili so delali čistke po vsem ,najbolj po našim ,tudi partijci so bili na golem otoku ...Tito je Nacional fašist komunizma ,pa naj me vrag če ni res .Koroško ,Trst Gorico in ostalo je prodal ...Nas so pa učili v nekih conah Ain B ....Taka OZNA nas še dan danes osvaja ,krade in po tihem mori ....."
a misliš, da smo se mi tega spomnili?
prisiljeni smo bili dat in vzet, kar so nam ponudili zavezniki
a misliš da smo bili v stanju se pogajat
še domobrance, ki smo jih prej spustili iz države, da bi se jih brez ,,stroškov,, in izgube časa znebili, so nam vrnili na pukl, pol smo se pa jebali z vami, namesto da bi domov odšli,.....sploh veš za kolk se je nekaterim podaljšala ,,vojna,, ......samo zarad vrnjenih kolaborantov
http://www.demokracija.si/tednik/kdor-misli-da-lahko-s-komunisti-sklepa-kompromise-je-zelo-naiven
Kdor misli, da lahko s komunisti sklepa kompromise, je zelo naiven
Leta 1931 rojeni Erik Jurij Krisch je odraščal v Ljubljani, kjer je njegov oče, po rodu kočevski Nemec, upravljal restavracijo v hotelu Slon, dokler mu je komunistična oblast ni odvzela. V povojnem času je študiral kemijo in se po diplomi zaposlil v gospodarstvu. Deloval je v različnih podjetjih, pred upokojitvijo je bil v osemdesetih letih zaposlen v zunanji trgovini tedanjega Slovenijalesa. Deset let je bil tudi aktivni hokejski sodnik.
Kar pogosto se oglašate s pismi v Demokraciji, tudi na shodih pred sodiščem smo vas lahko večkrat videli. Kako to, da se toliko angažirate? Je na to vplivala tudi vaša preteklost?
Stvar je nekako taka. Po mamini strani sem imel v sorodstvu komuniste, brata Rajka (Skapina) so oktobra 1942 ustrelili Italijani kot talca v Gramozni jami. V Ljubljani se po njem imenuje ulica. Brat Jakob je umrl v taborišču Dachau v letu 1945. Območje Udin boršta pa je povezano s smrtjo mojega bratranca Leona Skapina, sina mamine sestre Julke. Nemci so namreč 15. septembra 1942 uničili II. bataljon Kokrškega odreda, v katerem je bil moj bratranec politkomisar. Nekaj dni prej, v noči na 13. september 1942 se je bataljon v Retnjah pri Križah izdatno oskrbel z moko, naslednji dan pa je okoli šestdeset partizanov pod vodstvom komandanta Janeza Perka nameravalo iz Udin boršta napasti in uničiti nemško postojanko v Dupljah. Zaradi napak in lahkomiselnosti poveljstva so Nemci takoj ukrepali in popolnoma obkolili območje Udin boršta, med drugim s pomočjo elitnega 18. polka gorskih lovcev, ki so bili oboroženi z minometi, kar je bilo usodno za partizane. Po vojni se je med okoliškim prebivalstvom govorilo o izdaji. Kdo naj bi to bil, so bila le ugibanja. Najverjetnejša pa se mi zdi informacija, ki mi jo je dal gradbeni inženir Dušan Grum, zet Ivana Mačka Matije, da je bil Leon trn v peti ožjemu partijskemu vodstvu, ker je kot politkomisar Dolomitskega odreda pretiraval v urejanju; pobijanju nevarnih kmetov v okolici ožjega štaba komunistov, ki je bil na osamljeni kmetiji v grapi blizu vasi Gaberje. Zato so ga kot prostovoljca poslali na Gorenjsko in poskrbeli, da je že v septembru ta njihov problem izginil.
Med vojno sem bil večkrat pri sosedovih, njihov sin Miha je bil moj prijatelj. Pri njih je živela po požigu vasi Dražgoše sestra njegove mame, roj. Jeglič, učiteljica v Dražgošah. Iz njenih ust sem slišal, kako so domačini takrat prosili partizane, naj se umaknejo iz vasi, da ne bo nemškega maščevanja. Bil sem tudi pri slovesu prijateljevih bratov Bore in Marjana, študenta prava in sodnika, oba sta bila v beli gardi in se prišla poslovit od svojih.
Po koncu vojne pa je naša družina pričakovala Leonovo vrnitev iz partizanov. Pa ga ni bilo!
V svojem članku v Zavezi omenjate, da je bil vaš oče vodja restavracije v ljubljanskem hotelu Slon …
Oče je imel v najemu restavracijo pri Slonu od leta 1932. Komunisti so 10. maja 1945 prišli v restavracijo in mu dejali, da so od tega dne naprej restavracija in drugi prostori menza propagandne komisije izvršnega odbora OF. Pri 54 letih je ostal brez imetja in sredstev za preživljanje.
Kako je to vplivalo na vas?
Kasneje sem začel sam odkrivati »temno stran meseca«. Prebral sem veliko literature, predvsem protikomunistične. Bral sem tudi časopis Rheinische Beobachter iz 19 stoletja o takratnih izjavah Marxa in Engelsa, ki sta celo priznala, da če bi recimo povedala vse po pravici, se nihče ne bi navdušil za komunizem. Zato sem že leta 1992 v časopisu Slovenec objavil dva sestavka. Prvi je imel naslov »Sestop z oblasti – prevara stoletja«, drugi pa »Srednji razred bo volil preteklost«.
Kdor misli, da lahko s komunisti sklepa kompromise, je zelo naiven
Leta 1931 rojeni Erik Jurij Krisch je odraščal v Ljubljani, kjer je njegov oče, po rodu kočevski Nemec, upravljal restavracijo v hotelu Slon, dokler mu je komunistična oblast ni odvzela. V povojnem času je študiral kemijo in se po diplomi zaposlil v gospodarstvu. Deloval je v različnih podjetjih, pred upokojitvijo je bil v osemdesetih letih zaposlen v zunanji trgovini tedanjega Slovenijalesa. Deset let je bil tudi aktivni hokejski sodnik.
Kar pogosto se oglašate s pismi v Demokraciji, tudi na shodih pred sodiščem smo vas lahko večkrat videli. Kako to, da se toliko angažirate? Je na to vplivala tudi vaša preteklost?
Stvar je nekako taka. Po mamini strani sem imel v sorodstvu komuniste, brata Rajka (Skapina) so oktobra 1942 ustrelili Italijani kot talca v Gramozni jami. V Ljubljani se po njem imenuje ulica. Brat Jakob je umrl v taborišču Dachau v letu 1945. Območje Udin boršta pa je povezano s smrtjo mojega bratranca Leona Skapina, sina mamine sestre Julke. Nemci so namreč 15. septembra 1942 uničili II. bataljon Kokrškega odreda, v katerem je bil moj bratranec politkomisar. Nekaj dni prej, v noči na 13. september 1942 se je bataljon v Retnjah pri Križah izdatno oskrbel z moko, naslednji dan pa je okoli šestdeset partizanov pod vodstvom komandanta Janeza Perka nameravalo iz Udin boršta napasti in uničiti nemško postojanko v Dupljah. Zaradi napak in lahkomiselnosti poveljstva so Nemci takoj ukrepali in popolnoma obkolili območje Udin boršta, med drugim s pomočjo elitnega 18. polka gorskih lovcev, ki so bili oboroženi z minometi, kar je bilo usodno za partizane. Po vojni se je med okoliškim prebivalstvom govorilo o izdaji. Kdo naj bi to bil, so bila le ugibanja. Najverjetnejša pa se mi zdi informacija, ki mi jo je dal gradbeni inženir Dušan Grum, zet Ivana Mačka Matije, da je bil Leon trn v peti ožjemu partijskemu vodstvu, ker je kot politkomisar Dolomitskega odreda pretiraval v urejanju; pobijanju nevarnih kmetov v okolici ožjega štaba komunistov, ki je bil na osamljeni kmetiji v grapi blizu vasi Gaberje. Zato so ga kot prostovoljca poslali na Gorenjsko in poskrbeli, da je že v septembru ta njihov problem izginil.
Med vojno sem bil večkrat pri sosedovih, njihov sin Miha je bil moj prijatelj. Pri njih je živela po požigu vasi Dražgoše sestra njegove mame, roj. Jeglič, učiteljica v Dražgošah. Iz njenih ust sem slišal, kako so domačini takrat prosili partizane, naj se umaknejo iz vasi, da ne bo nemškega maščevanja. Bil sem tudi pri slovesu prijateljevih bratov Bore in Marjana, študenta prava in sodnika, oba sta bila v beli gardi in se prišla poslovit od svojih.
Po koncu vojne pa je naša družina pričakovala Leonovo vrnitev iz partizanov. Pa ga ni bilo!
V svojem članku v Zavezi omenjate, da je bil vaš oče vodja restavracije v ljubljanskem hotelu Slon …
Oče je imel v najemu restavracijo pri Slonu od leta 1932. Komunisti so 10. maja 1945 prišli v restavracijo in mu dejali, da so od tega dne naprej restavracija in drugi prostori menza propagandne komisije izvršnega odbora OF. Pri 54 letih je ostal brez imetja in sredstev za preživljanje.
Kako je to vplivalo na vas?
Kasneje sem začel sam odkrivati »temno stran meseca«. Prebral sem veliko literature, predvsem protikomunistične. Bral sem tudi časopis Rheinische Beobachter iz 19 stoletja o takratnih izjavah Marxa in Engelsa, ki sta celo priznala, da če bi recimo povedala vse po pravici, se nihče ne bi navdušil za komunizem. Zato sem že leta 1992 v časopisu Slovenec objavil dva sestavka. Prvi je imel naslov »Sestop z oblasti – prevara stoletja«, drugi pa »Srednji razred bo volil preteklost«.
Citat:
Uporabnik jest5 pravi:
Če ne bi bilo komunistov, bi meja lepo potekala tam, kjer je bila pred vojno. Jebat ga, tako je.
(za ta počasne-tista črtkana črta)
Lej, niso sposobni dojet, brezveze se trudiš.
