spet bi lahko pisal o tem in onem, skratka, skoraj naredil doktorsko dizertacijo.
skratka - pa ne razumet tega kot jambranje, temveč kot realno stanje. sam delam z opremo, katere osnovni del, to je fotoaparat (body), stane nekje 7000 eur, vsaj nazadnje je bilo tako. s tem, da je fotič zdaj star že 5 let. dvakrat menjan zaklop (en zaklop stane 500 eur menjava), dvakrat menjan AF sistem (ena menjava stane 300 eur). že tu se je kar nekaj stroškov nabralo, ampak dejstvo je, da za fotič več kot 1000 eur ne dobim, če bi ga prodal. nov tak stane, kot smo rekli 7000 eur. no, sej, obstaja tudi cenejša verzija, ki je še vedno dobrih 4000 eur.
to je službena oprema. svoje si ne bi moral privoščit, moja oprema je skromna - Canon 40D (s katerim še vedno delam, ker je pogosto dobro imeti dva bodyja na terenu), Sigmin teleobjektiv in Canonov osnovni širokokotni zoom objektiv. skratka - če bi želel pojačat svoj arsenal na tipično profi opremo (L objektivi vsaj - pa ne zato, ker je L luksuz, se da naredit dobre fotografije tudi z osnovno opremo, problem je, ko so vremenske razmere precej švoh - tam se pokaže prednost L objektiva, ko lahko z delom nadaljujem, sam pa, če nisem pripravljen, lahko opremo kar pospravim). to je samo toliko, za prikaz, da je težko priti do dobre fotografske opreme, in pazi, čeprav mi službena oprema vseeno dovoljuje vse to, sem vseeno hendikepiran - ja, lahko kupiš danes fotoaparat, ki ga imaš 5 let (leče itak niso tako velik problem, čeprav mislim, da je nova generacija leč spet velik korak naprej), skratka, problem rata pri tem - fotoaparat, ki ga vihtim, je bil 5 let nazaj najboljša stvar na tržišču. imel je senzor polnega formata, šum pri višjih ISO vrednostih nenormalno dobro urejen, hiter, vremensko zaščiten. ampak samo ena informacija - pridem na koncert, sam imam Canon 1Ds MkII in stojim poleg fotografa z Canon 1D mkIII ali celo mkIV, kjer je razlika še bolj očitna. oz. poleg nekoga z Nikonom D3 (D3s) - meni se števec ustavi pri ISO 1600, na ISO 3200 ni pametno iti (no, z novim Lightroom 2.7 se naenkrat da iti, a vseeno) - oni gredo lahko do ISO6400, celo do 12800 - razlika je enormna - kjer jaz lahko ujamem samo normalne motive, oz. se pri tem velikokrat namatram, da je vse kot mora biti, on samo prestavi ISO v višje vrednosti in lahko prinese veliko boljše fotografije, ker ima več manevrskega prostora - primer - rock koncert, energičen, pevec skače - sam tega ne morem ujeti, ker bi bila fotografija neuporabno stresena, zamazana, kakor želite - on lahko zaradi višjih ISO vrednosti enostavno poseže po krajšem času in naredi dobro fotografijo. to, da sem iznajdljiv, in da vseeno dobim podobno, če ne isto fotografijo, ne bom poudarjal, je pa to tisto, kar naredi fotografa, da ti z dano opremo ne samo potegneš maksimum - temveč potegneš ven 250%. in to večina fotografov, naj si bo profi ali amater, ki pri nas dobro delamo in smo lahko v ponos slovenski fotografiji naredimo.
problem so fotografi, ki so začetniki, ki so ravno nabavili svojo opremo in se želijo prebiti ... ti bi vse zastonj naredili, samo da so opaženi. in gredo takoj na velike zadeve, kjer nam, ki živimo od fotografije, znajo odgrizniti nekaj kruha. in tu je največji problem slovenske fotografije, da uredniki ne cenijo kvalitete fotografij, temveč to, kako poceni jo bodo dobili ...
pa da ne bo usajanj - sam sem, preden sem začel fotkat večje evente, pilil fotke na manjših eventih, na prostih zadevah oz. zadevah odprtega tipa. imel sem morda le to srečo, da sem bil na pravem mestu ob pravem času (Radio Antena, kjer sem dobil priložnost) ter da sem na svojem fotoblogu pridno objavljal, ter da so te objave bile opažene ...
bodi dovolj, me čaka danes še ogromno dela ...
še to - v nedeljo odhajam v Anglijo, na največje plesno tekmovanje na svetu. celoten aranžma, da pridem do tja in imam tam prenočišče, me stane cca. 500 eur. in ni nujno, da bom to prinesel notri ...
je lepo biti fotograf, izredno lep poklic in lahko sem vesel, da delam tisto, kar sem si celo življenje žele, še zdaleč pa to delo ni enostavno ...
