Mogoče zato, ker tako ozko gleda na problem kot ti?
Naloga sodnika je, da presodi, ali kokodakanje lastnika hotela (torej samo lastnika hotela, ne pa mene ali tebe ali mojo teto, ki je npr. alergična na kure) res moti ali ne in ali se posledično upravičeno zahteva odškodnina ali ne. Ta sodnik pa ni z zdravo pametjo presodil, ali hotelirja hec res moti ali pa samo blefira (in je morebiti to samo način, kako nekoga odgnati iz svoje okolice - to slednje špekuliram, ampak scenarij ni tako zelo neverjeten, saj je bilo iz prispevka jasno vidno, da ima hotelir težave s pomanjkanjem fizičnega prostora okoli svojega hotelčiča in bi mu silno ustrezala kakšna frej parcelica....).
Dejstvo je, da hotelirja petelini 10 let nazaj niso motili, saj je on bil tisti, ki si je želel njihove bližnine.
(hint - on je bil tisti, ki je kupoval parcelo, lezel poleg kmetije in prosil soglasje kmeta, da mu poleg zgradi hotel).
To dejstvo lahko vsak slehernik preveri brez vsakega posebnega truda.
Torej kmet - če morebiti res je - njegov nočni spanec kršil samo v primeru, če je v vmesnem času povečal svojo kurjo farmo.
S to razliko kur, ki bi jih vmes začel dodatno redit.
Kar pa ni.
Še več - sodišče je odločilo, da se popolnoma odstranijo kokoši in krave - torej očitno tudi tiste, ki hotelirja pred 10imi leti, ko je prosil za soglasje, dokazano niso motile.
No, zato bi bilo treba nekomu znižati plače. Ker očitno ni kvalificiran opravljati svoje delo.
In ne samo to - take blesave odločitve (ki posledično pristanejo pri Jermanu v oddaji) delajo hudo družbeno škodo. Kot smo jasno povedali tudi tu: nauk te sodniške sodbe je "ne daj soglasja in pika". Ker narod nikoli ne more vedeti, kaj se bo čez leta namislil njegov (danes sladkoben) sosed, češ da ga sedaj pa to naenkrat neskončno moti, in na kako bebavega sodnika bo ta revež potem naletel.
Kaj misliš - kako koristno je za družbo, če se narod začne množično upirati pri dajanju soglasja?
Pojdi gradit hotel drugam. Zaščitit je treba svoje interese in pravice, ne pa da se pol joka kakšni pesjani so.
