Kje je dnar?

kloshar

Ciganæe
26. jul 2007
5.998
0
36
Zadnje čase non stop poslušam o tem, kako ni denarja. Nimajo ga države, nimajo ga podjetja in nimajo ga ljudje. Ni ga pri nas, ni ga drugod po Evropi, ni ga v ZDA. Mi lahko en z domačo kmečko logiko pojasni, kam je ves ta denar šel?

Nekako mi zdrava glava pravi, da ali je skoncentriran v raznih davčnih oazah (Švica, Kajmanski ..), ali pa je šlo vse na vzhod na Kitajsko, v Indijo, Japonsko ... "Fizično" najbrž ni kar izginil, kajti izpuhteti ne more, tako da očitno nekje je. Ampak denarja nasploh pa tudi ni tako malo, da bi koncentracija na enem območju povzročila splošno obubožanje celega sveta. Saj ga lahko še dodatno tiskajo, hehe. V čemu je finta?

Govori se, da naj bi svetovno gospodarsko krizo povzročili hipotekarni krediti v USA. Tudi za krizo pri nas naj bi bila poleg odvisnosti od svetovnega gospodarstva kriva tajkunska posojila, ki se niso vrnila. Verjetno je bila ta tendenca zadolževanja prisotna tudi povsod drugod, sicer se ne bi povsod govorilo o varčevanju. Ampak vseeno je logika kroženja denarja jasna - nekdo je posodil, drug je zapravil in ni zmogel vrniti, torej je nekdo tretji ta denar vseeno dobil.

Beremo o bogatih Grkih, ki množično dvigujejo svoje prehranke in jih (tudi v kufrih polnih gotovine) nosijo v Švico. Beremo, da imajo dovolj denarja (200 miljard naj bi šlo ven), da bi rešili Grčijo iz krize, situacija pa se rešuje s posojanjem ostalih držav, ki pa imajo prav tako velike finančne težave in vse skupaj balon le napihuje ter dolgoročno nič ne rešuje.

Poglejmo Slovenijo. Generacija naših staršev je praktično zgradila to, kar imamo danes. S trdim delom, rednim plačevanjem davkov in dajatev so uspeli narediti stabilno, napredno državo, ki je včasih služila za vzor državam v razvoju. Danes mnogi, premnogi od teh ljudi s svojo pokojnino, ki so si jo pridelali s trdim delom, sploh ne morejo shrajati in živijo bedno, za zjokat se nevredno življenje. Ker se je ves ta denar zapravil, pokradel in izginil neznano kam.

Ok, vsi pazijo na človekove pravice. Smo šli v zgodovini že čez razne zaplembe premoženja in niso se izkazale za koristne, za marsikoga so naredile ogromno škode. Ampak tudi v sodobni demokraciji poznamo smrtno kazen, doživljenjski zapor, izvršbo na premoženju, prisilne izterjave ipd. Se ne bi moglo nekomu določen kos pogače enostavno vzeti, če se nekako gleda, da se mu s tem ne napravi ravno nepopravljive škode? Razumem, da bi morali biti za to zaslužni politiki, ki pa imajo sami ambicije po bogatenju in prijateljujejo z elito ter nekako "branijo" te finančne kanale, ampak pasmater, takšni butli pa menda vendarle niso, da bi dopuščali, da nekdo dobi 200 mio € in se nanj kar pozabi, poleg tega pa menda tudi njih kaj skrbi za državo. Ali kaj? Bi se sploh dalo oceniti, koliko denarja je šlo bogvekam? Verjetno se je marsikaj že prej sproti "porabljalo", potem pa je ob hitrem razvoju, veliko investicijah in posojilih enostavno počilo in denarja je zmanjkalo.

Dokaj široko zastavljena debata, če se bo komu dalo kaj napisati. Saj gre za stvari, ki so splošno znane, mogoče hočem vse skupaj povzeti in še dodatno opomniti na vse tole.
 

SouthPark

Jas da nea vem?! Ka te je...
5. sep 2007
24.570
5
38
Klobukarjev dol
Da ti odgovorim na prvo vprašanje (naprej se mi ne da brat): Ogromno denarja ni obstajalo. Z enim dolgom (obveznicami/delnicami...) se je pokrivalo drugi dolg. Kak je padla ena domina, so se podrle še ostale.

Samo za primer naš SCT: Pri prvih projektih se je ogromno pojemalo na privat račune, potem pa so vsak projekt pokrili s denarjem od naslednjega. Ko je bil SLO avtocestni križ izgrajen (bolj ali manj) pa je zmanjkalo naslednjega projekta, s katerim bi pokrili prejšnjega. Pa je šlo vse k vragu, podizvajalci pa z ogromnimi dolgovi.
 

KillaKHAN

Guru
27. avg 2008
17.805
1.121
113
TL;DR.

Drugače pa, glede na prvi odstavek, nimaš prave predstave o denarju in kaj denar predstavlja.
 

trigga

Fizikalc
24. jul 2007
1.787
0
36
klik

Tole si poglej, pa ti bodo stvari malček bolj jasne. Je pa v grobem že southpark razložil za kaj se gre.
 

Benady

Fizikalc
20. jul 2007
6.825
1
38
V podobni zablodi si kot tisti, ki omenjajo "pokojninsko blagajno" in si potem ljudje predstavljajo nekakšen ogromen sef, v katerem se vplačan denar hrani in se ti potem izplača v obliki pokojnin.

Huda zmota. Pokojninski denar se je vedno porabil sproti, dokler je bil presežek je šel za pokojnine + vse sorte projekte, sedaj pa ko je manjko si pa lahko misliš kako to poteka.

Pokojninska blagajna je mit, v dobršni meri pa tudi količina denarja na svetu. Kar poglej si predlagani filmček.
 

synthman

Fizikalc
22. avg 2007
7.226
0
36
Citat:
Uporabnik Benady pravi:
V podobni zablodi si kot tisti, ki omenjajo "pokojninsko blagajno" in si potem ljudje predstavljajo nekakšen ogromen sef, v katerem se vplačan denar hrani in se ti potem izplača v obliki pokojnin.

Huda zmota. Pokojninski denar se je vedno porabil sproti, dokler je bil presežek je šel za pokojnine + vse sorte projekte, sedaj pa ko je manjko si pa lahko misliš kako to poteka..
Saj se denar, ki ga neseš na banko na varčevalni račun tudi porabi sproti (da kredite drugim), pa to ne pomeni da nimaš svojega denarja v banki.
Ne vem če bi bil zadovoljen, ko prideš dvignit da ti rečejo denarja nimajo, ker nekdo še ni plačal kredira ali pa da nihče tisti dan ni prinesel denarja v varčevanje da bi ga dali tebi.
 

KillaKHAN

Guru
27. avg 2008
17.805
1.121
113
Citat:
Uporabnik synthman pravi:
Citat:
Uporabnik Benady pravi:
V podobni zablodi si kot tisti, ki omenjajo "pokojninsko blagajno" in si potem ljudje predstavljajo nekakšen ogromen sef, v katerem se vplačan denar hrani in se ti potem izplača v obliki pokojnin.

Huda zmota. Pokojninski denar se je vedno porabil sproti, dokler je bil presežek je šel za pokojnine + vse sorte projekte, sedaj pa ko je manjko si pa lahko misliš kako to poteka..
Saj se denar, ki ga neseš na banko na varčevalni račun tudi porabi sproti (da kredite drugim), pa to ne pomeni da nimaš svojega denarja v banki.
Ne vem če bi bil zadovoljen, ko prideš dvignit da ti rečejo denarja nimajo, ker nekdo še ni plačal kredira ali pa da nihče tisti dan ni prinesel denarja v varčevanje da bi ga dali tebi.

Primerjava ni na mestu.

Pokojnina je socialna dobrina in ne varčevalni račun. Mi zdaj plačujemo upokojencem in upamo, da bodo potem drugi plačevali za nas.
 

rajko0028

Fizikalc
22. avg 2008
1.327
1
36
15 km SV od LJ
Samo malo komentarja na peti ods.
Ljudje - naši starši in prastarši - so res bili pridni in ustvarili neke dobrine ampak osnovni problem je bil ker se je juga zakreditirala (se spomnim ko mi je stari oče govoril kako je dobil kredit za celo hišo in je na koncu bil obrok vreden manj kot sladoled) in tu je po moje vzrok zakj se je juga začela krhati finančno. Nadalje se je veliko delalo na podlagi znancev rodbine in tudi "znajdi se". Govorim seveda za kao srednji razred, ostali in člani kpj so pa tako dobilali enormne kredite in ostale dobrine ki jih navadni delavci niso niti videli. Breme kreditov in ugodnosti raznih "borcev" pa so breme še sedaj (poglej dolg SLo ki se vleče iz Yu.
 

Trigger

Guru
13. avg 2007
2.474
1.847
113
na temni strani lune
Banke imajo (vsaj slovenske), kapitalsko ustreznost cca. 10%. Po kmečko, banka ima 10% ali manj kapitala v fizičnem denarju, ostalo je imaginarna številka na lcd ekrančku.

Pa tudi to da banka denar ki ga nekdo veže, izplača drugemu kot kredit je pravzaprav smešno in neresnično. Banka ki kredit izdaja, v veliki večini primerov nima kritja zanj, razen tistega kar ti kot kreditojemalec zastaviš.

Če bi se sedaj recimo 30% populacije odločilo da dvigne denar iz bank, ugani kaj bi se zgodilo.

In prav to je nekako vzrok za gospodarsko krizo. Banke so izdajale kredite brez dobrega kritja. Podjetja so rasla in ustvarjala na krilih teh kreditov, ko pa je prišel čas vračanja, ni bilo denarja. Ko se to zgodi 1 ali 2 firmam ni nobenega problema. Ko pa se to zgodi 20-30% firm, potem so pa tudi banke v k***u, ker nimajo več kapitala. Ker ni več kapitala, ne morejo izdajati novih kreditov.

Posledica tega je kreditni krč, ki ohromi delovanje še tako velikih in dobrih firm. Posledično je zjebanega že več kot pol gospodarstva. Delovna mesta se ukinjajo in poveča se odpuščanje. Z večjim številom brezposelnih se krčijo državni proračuni in povečujejo socialni izdatki in to pošlje lahko državo v nenadzorovano spiralo padanja. Države v pomankanju proračunskega denarja najemajo kredite oz. bolj pravilno prodajajo državne obveznice.

Pri bančnih kredih je potrebno vedeti, da banka denarja, ki ga posodi in pošlje v obtok fizično nikoli ni imela. Banka izda kredit, na podlagi obljube kreditojemalca, da bo kredit vrnil. Banke pač nimajo nekega računa z milijardnimi vrednostmi iz katerega prenakažejo denar za kredit kreditojemalcu. Banka denar za kredit preprosto ustvari (malce poenostavljeno), z tem ko popravi številko na transakcijskem računu.

Evo na hitrco....
 

8888

mesija - Assassin's Creep
8. jul 2010
33.771
6.167
113
blizu močvirne prestolnice
aplauz.gif
 

kloshar

Ciganæe
26. jul 2007
5.998
0
36
Citat:
Banke imajo (vsaj slovenske), kapitalsko ustreznost cca. 10%. Po kmečko, banka ima 10% ali manj kapitala v fizičnem denarju, ostalo je imaginarna številka na lcd ekrančku.

Ok, to mi je jasno, ampak od česa pa je odvisna "imaginarna številka" na ekrančku? Kako torej določijo ta "fond"?

Citat:
In prav to je nekako vzrok za gospodarsko krizo. Banke so izdajale kredite brez dobrega kritja. Podjetja so rasla in ustvarjala na krilih teh kreditov, ko pa je prišel čas vračanja, ni bilo denarja. Ko se to zgodi 1 ali 2 firmam ni nobenega problema. Ko pa se to zgodi 20-30% firm, potem so pa tudi banke v k***u, ker nimajo več kapitala. Ker ni več kapitala, ne morejo izdajati novih kreditov.

Pa kako to, da firme, ki so s tem denarjem zacvetele, nimajo zdaj denarja za vračilo? Saj tudi če gledaš sama zavarovanja, ki so v obliki raznih poroštev, hipotek ipd. marsikdaj ne omogočajo res pravega kritja. Ali kakšna kritja nudijo navadno podjetja?

Citat:
Pri bančnih kredih je potrebno vedeti, da banka denarja, ki ga posodi in pošlje v obtok fizično nikoli ni imela. Banka izda kredit, na podlagi obljube kreditojemalca, da bo kredit vrnil. Banke pač nimajo nekega računa z milijardnimi vrednostmi iz katerega prenakažejo denar za kredit kreditojemalcu. Banka denar za kredit preprosto ustvari (malce poenostavljeno), z tem ko popravi številko na transakcijskem računu.

V čem je potem problem, če se da te cifre tako enostavno popravljati? Če lahko banka denar za kredit kar ustvari, potem lahko ustvari tudi denar, ki ta kredit pokrije. Ker če banka kredit ustvari iz nič, dolžnik pa ji potem vrne denar v fizični obliki, nastane nekje luknja.

Gledal sem Zeitgeist, kjer je razložen ta monetarni sistem. Države si naj bi sposojale denar od centralnih bank, ki pa denar imaginarno ustvarjajo. Vendar ali niso tudi centralne banke pod okriljem držav? Kako lahko potemtakem držijo države v pesti?
 

Hanzi

Guru
27. jul 2007
47.690
6.714
113
pri taščici
Ko bi se najeli krediti za neke zadeve ki zlata jajca nesejo ne recem. Tako pa se najemajo za Q7, X5, jahte in podobne zadeve. Vsi bi radi dvignili potrosnjo in posledicno gospodarsko rast, pa vsi pravijo da so place previsoke. Kako hudica ces dvignit potrosnjo, hkrati pa place znizat. Aja saj res, kredite se vzame pa lahko trosis.
 

Jado

SCANIA, na uro ziher 140
21. maj 2008
15.624
208
63
Kranj
Ko bi imeli bankirji manjše plače, ne pa po 5-10 jurjev in bajne nagrade itd (KRAMAR anyone?).....pa nanese letno nekaj 100.000/ mio € preveč izplačanega denarja, ki bi ga hipotetično spravilo nazaj v obtok v kreditiranje folka...
 

KillaKHAN

Guru
27. avg 2008
17.805
1.121
113
Citat:
Uporabnik Jado pravi:
Ko bi imeli bankirji manjše plače, ne pa po 5-10 jurjev in bajne nagrade itd (KRAMAR anyone?).....pa nanese letno nekaj 100.000/ mio € preveč izplačanega denarja, ki bi ga hipotetično spravilo nazaj v obtok v kreditiranje folka...

se vidi da nimaš realnih predstav o svetu
 

capl

sranjeslojaš
2. feb 2009
8.604
53
48
na podnu
ksz
Js pravim da so stvari čist enostavne....pred leti je bil velik kup dnarja, danes pa je namesto njega velika luknja, ker ga pa nismo skurli, je edina varijanta, da so ga prestavili (pokradli) in kdo ga je, tud ni umetnost ugotovit, -tisti ki prej niso imeli, zdaj pa imajo, naredili pa niso nič takega, da bi ga upravičeno zaslužili, -nič oprijemljivega, kar lahko vsaj nekako koristno uporabiš.
Vse skup je en velik nateg svetovnega obsega, -npr. kjer se je vse skupaj začelo js vidim samo dejstvo, da so banke en velik nič, spremenile v en kup nepremičnin, ki so jih zarubile, za nagrado pa še cifre državnega dnarja, ki jih še napisat ne znam.
Podobno bo pri nas, -ljudem so odvzeli možnost zaslužka, za životarjenje jim pa devajo dnar(socijalno), narejen iz nič, v zameno pa bodo enkrat dobili en kup nepremičnin.
10.gif

.....iz nič nastane hiša
bonk.gif
 
I

Izbrisan uporabnik #9334

Citat:
Uporabnik KillaKHAN pravi:
Citat:
Uporabnik Jado pravi:
Ko bi imeli bankirji manjše plače, ne pa po 5-10 jurjev in bajne nagrade itd (KRAMAR anyone?).....pa nanese letno nekaj 100.000/ mio € preveč izplačanega denarja, ki bi ga hipotetično spravilo nazaj v obtok v kreditiranje folka...

se vidi da nimaš realnih predstav o svetu

Kaj pa so tvoje realne predstave o današnjem svetu? Morda nekaj v tem stilu: "Vzemi toliko, kot ni prepovedano!" ?

Naslednje vprašanje: se ti zdi, da so tvoje realne predstave o svetu pozitivne? Se da kaj popraviti na bolje? Ali kar nehati živeti ! ?

Generacije se menjajo, pa se vseeno nič ne naučimo. Naši dedje so vse to že doživljali, mi smo pa pozabili ali preslišali. Naravni krogotok življenja: tri generacije super gospodarijo in širijo znanje in imetje, ta četrta pa vse skupaj na hitro spravi na boben! Posledica je bankrot, kriza, vojna ... šit!

Potem pa jovo na novo.
tongue-1.gif
 

ferdo

Guru
3. sep 2007
10.537
3.891
113
Ljubljana
hmpg.net
Precej zmot je tule:
1. kapitalska ustreznost:
To je sposobnost banke, da pokrije tveganja, ki jih prevzema pri opravljanju bančnih in finančnih storitev. Izračuna se s količnikom kapitalske ustreznosti, ki je razmerje med kapitalom in tehtano aktivo banke - seštevek vseh aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk, zmanjšanih za rezervacije za te postavke in tehtane po stopnji tveganosti. Banka Slovenije od slovenskih bank zahteva, da ta količnik znaša vsaj osem odstotkov. Kapital banke pa ni denar.
To kar je napisal Trigger je obvezna rezerva.

v letu 2010 je v NLB bilo 131 mio EUR izdatkov za plače (bruto bruto + nagrade). Torej če ne bi 2 leti nihče v NLB ne bi dobil nič, bi pokrili izgubo letošnjo izgubo, ki pred revizijo znaša 239 mio EUR (po reviziji bo verjtno manj)