Tole ni potopis, ampak par komentarjev, za tiste, ki razmišljate o potovanju na Kitajsko.
Od novembra 2024, ko je bil ukinjena viza za Kitajsko, se je Kitajska uvrstila na seznam normalnih držav za potovanja (viza za Kitajsko sicer nikoli bi bila nek bav-bav, ampak vseeno je bilo 60 € na osebo in potrata časa – dva obiska ambasade).
Kitajska je sicer povsem normalna država za obisk z dvema specifikama – internet in Alipay
Internet
Brez polno delujočega interneta bo življenje res težko (z njim pa enostavno).
Na Kitajskem so zahodne aplikacije blokirane, predvsem Google (kar posledično pomeni, da ne dela Gmaps, Gmail, Google translate, GLens, ….
Obvoz je enostaven: kupiš HK based kartico, ki pokriva tudi Kitajsko – ta nima blokade in dela vse direktno – brez VPN-ja). Če telefon podpira eSIM še toliko lažje. Kot primer, na Trip.com smo vzeli eSIM, 100 GB za 8 dni za 15 € (totalen overkill, ampak če rajši dva € več, kot pa ti zmanjka podatkov, takrat kot jih najbolj rabiš).
Ko si fizično na Kitajskem (npr. na letališču) in imaš WiFi, aktiviraš eSIM in avtoriziraš osebo (RealName), saj anonimna uporaba ni možna. Na letališču se povežeš na WiFi, seveda se moraš identificirat, najlažje spet preko potnega lista.
Greš na spletno stran RealName preko telefona, vtipkaš eSIM kodo, uplodaš kvalitetno sliko potnega lista (kje so zapisani tudi podatki za strojno prebiranje podatkov, lahko pripraviš že vnaprej) in je eSIM aktiviran. Dela brezhibno, tudi nič ni blokirano.
Druga opcija je fizični SIM na letališču, cca 15 € za 26 GB vzel sem klasično kitajsko SIM (China Mobile, Mainland based number), seveda povežejo SIM in potni list in to je to (5 min), delalo vse v redu, s tem, da je bil blokada (Firewall) aktivna. Ker sem prebral, da so nekatere storitve limitirane na polnokrven kitajski (mainland) SIM, se rajši vzel takega (pa telefon ne podpira eSIM L ). Me je uslužbenka China Mobile na letališču (Peking) vprašala, če že imam VPN, ko sem odgovoril (preventivno) da ne, me je opozorila, da mi Google ne bo delal. Ko sem odgovoril, da vem in da ni problema, ni nadaljevala, ampak očitno bi mi ponudila še VPN, če bi ga želel.
Great Fire Wall of China – na telefonu sem uporabljal VPN (služben v LJ), pa je delalo normalno – vse storiteve delujoče, pevezava delovala hitro, isti VPN na laptopu na hotelskem WiFi pa je bilo vse skupaj neuporabno počasno (očitno blokiran šifriran promet).
Terminologija ki jo Kitajci uporabljajo: vse je ena kitajska (tudi Tajvan), če pa le želijo specificirat "pravo" kitajsko pa uporabljajo izraz mainland (tako nekatere stvari delujejo le z mainland telefonsko, ne pa npr HK ali Taiwan).
Alipay
Ko vsi govorijo, da vse vse plačuje z AliPay in da brez njega ne moreš – vse je res. Rabiš telefonsko plačevanje (lahko tudi WeChat, za nekatere stvari sem dobil občutek da država preferira WeChat – npr. karte za Tienanmen kupiš preko WeChat uradnega kanala). Z AliPay teče vse gladko.
AliPay inštaliral na Androidu in aktiviral že v Sloveniji – z slovensko tel. št. (potrditveni SMS normalno prišel) in slovensko VISA kreditno kartico. Ko sem spoznaval AliPay app v Sloveniji, sem dobil opozorilo, da nekatere stvari delajo samo na Kitajskem. Na kitajskem, ko sem imel tudi kitajski internet so mi stvari delovale. Sicer sem imel nek zaplet, neke osebne podatke sem moral še potrditi po 24 urah uporabe. Kar naenkrat mi plačilo ni delalo (prej mi je delovalo), po potrditvi mi je spet delalo. Načeloma je AliPay zelo enostaven za uporabno, na začetku nisem bil povsem suveren s tem, ali oni skenirajo tebe ali ti njih, tako da sem samo pokazal telefon, pa so oni poklikali vse zahtevano. Ker sem paranoik, sem vključil opcijo: potrditev vsake transakcije s PIN (lahko bi imel še vsakokratno potrditev s prstnim odtisom, ali pa splošno trajno zaščito s biometričnim odklepanjem telefona – se pravi, brez dodatne zaščite). Ko sem plačal s AliPay sem tudi dobil takoj potrditev s plačilom s kreditno kartico od moje banke.
Glavna stvar AliPay-a. Znotraj AliPaya, imaš (sub)aplikacijo DiDi – kar je pa njihova taksi aplikacija (aka "kitajski Uber"). Sam app dela v angleščini, tudi iskanje lokacij dela v angleščini, vse dela točno tako, kot bi moralo delati. Življenje s taksijem je bilo res enostavno, taksisti ne govorijo angleško, ampak niti ne rabiš, ker ima taksist destinacijo navedeno v sami aplikacij, celotno gledano niti ene slabe izkušnje. Zadnji dan smo imeli odhod zelo zgodaj iz hotela, tako da sem naročil taksi na uro en dan prej, vse brez problemov. Imaš tudi prednastavljene/prevedene angleške stavke, ki jih lahko pošlješ taksistu (npr. Imam prtljago, prosim pripravi prtljažnik). Za naše standarde taksi zelo poceni, tako da smo uporabljali predvsem taksi – predvsem pa dela zelo enostavno in hitro. Vsako vožno plačaš za AliPay-em po opravljeni vožnji.
Google maps (tudi ko imaš dostop do njega - pravi (HK) internet) je precej omejen, planiranje javnega prometa npr. ne dela. Vsi uporabljajo Baidu maps (mi je zelo všeč, da je imaš tudi intervale semaforjev – ti odšteva, kdaj se rdeča luč ugasne – intervale semaforjev imajo res dolge), ampak si ga nisem inštaliral, ker ves internet pravi, da je Baidu maps neuporaben, če ne znaš kitajsko.
If you don't like the rules, do not play the game!
Vsepovsod imej s sabo potni list. Vstopnice, … kot take ne obstajajo, vse je vezano na ime in št. potnega lista (za Kitajce pa na biometrično osebno izkaznico). Ko kupiš karte za vlak, vpišeš ime in št. potnega lista in to je to (dobiš sicer neko obvestilo kaj si kupil/datum, ampak to ni karta). Za en kup stvari, se moreš identificirat (pokazat potni list), da te spustijo čez. Na podzemni so vsepovsod skenerji nahrbtnikov.
Kako priti tja – trenutno je Budimpešta kar spodoben hub za kitajske letalske družbe (po par letov na dan na Kitajsko na različne destinacije – Peking, Shanghai, …), karte so relativno poceni, tako da je bila karta 430 € za Peking (za 11 urni let!) iz redne ponudbe (s tem, da smo jih vzeli 14 dni pred letom (ni bilo pol leta vnaprej), in po datumih, ki so nam ustrezali (dopusti), ni bila nobena akcijska ponudba, prtljaga 23 kg vključena v osnovno ceno), leteli smo preko Rusije (ene bo to odvrnilo, drugi pa že kupujejo karte
). Letalska družba (Shanghai Airlines) povsem v redu, dva obroka, letalo Boeing Dreamliner (precej udoben, znatno bolje kot kakšen B777), od vsega je bilo še najbolj povprečna stvar dolg check-in na letališču v Bp.
Povzetek: trenutno lahko izbereš Kitajsko kot povsem normalno počitniško destinacijo (kot bi šel kje po Evropi). Kaj počneš tam, tisto kar si pač želiš tudi drugače - oseben preference.
Od novembra 2024, ko je bil ukinjena viza za Kitajsko, se je Kitajska uvrstila na seznam normalnih držav za potovanja (viza za Kitajsko sicer nikoli bi bila nek bav-bav, ampak vseeno je bilo 60 € na osebo in potrata časa – dva obiska ambasade).
Kitajska je sicer povsem normalna država za obisk z dvema specifikama – internet in Alipay
Internet
Brez polno delujočega interneta bo življenje res težko (z njim pa enostavno).
Na Kitajskem so zahodne aplikacije blokirane, predvsem Google (kar posledično pomeni, da ne dela Gmaps, Gmail, Google translate, GLens, ….
Obvoz je enostaven: kupiš HK based kartico, ki pokriva tudi Kitajsko – ta nima blokade in dela vse direktno – brez VPN-ja). Če telefon podpira eSIM še toliko lažje. Kot primer, na Trip.com smo vzeli eSIM, 100 GB za 8 dni za 15 € (totalen overkill, ampak če rajši dva € več, kot pa ti zmanjka podatkov, takrat kot jih najbolj rabiš).
Ko si fizično na Kitajskem (npr. na letališču) in imaš WiFi, aktiviraš eSIM in avtoriziraš osebo (RealName), saj anonimna uporaba ni možna. Na letališču se povežeš na WiFi, seveda se moraš identificirat, najlažje spet preko potnega lista.
Greš na spletno stran RealName preko telefona, vtipkaš eSIM kodo, uplodaš kvalitetno sliko potnega lista (kje so zapisani tudi podatki za strojno prebiranje podatkov, lahko pripraviš že vnaprej) in je eSIM aktiviran. Dela brezhibno, tudi nič ni blokirano.
Druga opcija je fizični SIM na letališču, cca 15 € za 26 GB vzel sem klasično kitajsko SIM (China Mobile, Mainland based number), seveda povežejo SIM in potni list in to je to (5 min), delalo vse v redu, s tem, da je bil blokada (Firewall) aktivna. Ker sem prebral, da so nekatere storitve limitirane na polnokrven kitajski (mainland) SIM, se rajši vzel takega (pa telefon ne podpira eSIM L ). Me je uslužbenka China Mobile na letališču (Peking) vprašala, če že imam VPN, ko sem odgovoril (preventivno) da ne, me je opozorila, da mi Google ne bo delal. Ko sem odgovoril, da vem in da ni problema, ni nadaljevala, ampak očitno bi mi ponudila še VPN, če bi ga želel.
Great Fire Wall of China – na telefonu sem uporabljal VPN (služben v LJ), pa je delalo normalno – vse storiteve delujoče, pevezava delovala hitro, isti VPN na laptopu na hotelskem WiFi pa je bilo vse skupaj neuporabno počasno (očitno blokiran šifriran promet).
Terminologija ki jo Kitajci uporabljajo: vse je ena kitajska (tudi Tajvan), če pa le želijo specificirat "pravo" kitajsko pa uporabljajo izraz mainland (tako nekatere stvari delujejo le z mainland telefonsko, ne pa npr HK ali Taiwan).
Alipay
Ko vsi govorijo, da vse vse plačuje z AliPay in da brez njega ne moreš – vse je res. Rabiš telefonsko plačevanje (lahko tudi WeChat, za nekatere stvari sem dobil občutek da država preferira WeChat – npr. karte za Tienanmen kupiš preko WeChat uradnega kanala). Z AliPay teče vse gladko.
AliPay inštaliral na Androidu in aktiviral že v Sloveniji – z slovensko tel. št. (potrditveni SMS normalno prišel) in slovensko VISA kreditno kartico. Ko sem spoznaval AliPay app v Sloveniji, sem dobil opozorilo, da nekatere stvari delajo samo na Kitajskem. Na kitajskem, ko sem imel tudi kitajski internet so mi stvari delovale. Sicer sem imel nek zaplet, neke osebne podatke sem moral še potrditi po 24 urah uporabe. Kar naenkrat mi plačilo ni delalo (prej mi je delovalo), po potrditvi mi je spet delalo. Načeloma je AliPay zelo enostaven za uporabno, na začetku nisem bil povsem suveren s tem, ali oni skenirajo tebe ali ti njih, tako da sem samo pokazal telefon, pa so oni poklikali vse zahtevano. Ker sem paranoik, sem vključil opcijo: potrditev vsake transakcije s PIN (lahko bi imel še vsakokratno potrditev s prstnim odtisom, ali pa splošno trajno zaščito s biometričnim odklepanjem telefona – se pravi, brez dodatne zaščite). Ko sem plačal s AliPay sem tudi dobil takoj potrditev s plačilom s kreditno kartico od moje banke.
Glavna stvar AliPay-a. Znotraj AliPaya, imaš (sub)aplikacijo DiDi – kar je pa njihova taksi aplikacija (aka "kitajski Uber"). Sam app dela v angleščini, tudi iskanje lokacij dela v angleščini, vse dela točno tako, kot bi moralo delati. Življenje s taksijem je bilo res enostavno, taksisti ne govorijo angleško, ampak niti ne rabiš, ker ima taksist destinacijo navedeno v sami aplikacij, celotno gledano niti ene slabe izkušnje. Zadnji dan smo imeli odhod zelo zgodaj iz hotela, tako da sem naročil taksi na uro en dan prej, vse brez problemov. Imaš tudi prednastavljene/prevedene angleške stavke, ki jih lahko pošlješ taksistu (npr. Imam prtljago, prosim pripravi prtljažnik). Za naše standarde taksi zelo poceni, tako da smo uporabljali predvsem taksi – predvsem pa dela zelo enostavno in hitro. Vsako vožno plačaš za AliPay-em po opravljeni vožnji.
Google maps (tudi ko imaš dostop do njega - pravi (HK) internet) je precej omejen, planiranje javnega prometa npr. ne dela. Vsi uporabljajo Baidu maps (mi je zelo všeč, da je imaš tudi intervale semaforjev – ti odšteva, kdaj se rdeča luč ugasne – intervale semaforjev imajo res dolge), ampak si ga nisem inštaliral, ker ves internet pravi, da je Baidu maps neuporaben, če ne znaš kitajsko.
If you don't like the rules, do not play the game!
Vsepovsod imej s sabo potni list. Vstopnice, … kot take ne obstajajo, vse je vezano na ime in št. potnega lista (za Kitajce pa na biometrično osebno izkaznico). Ko kupiš karte za vlak, vpišeš ime in št. potnega lista in to je to (dobiš sicer neko obvestilo kaj si kupil/datum, ampak to ni karta). Za en kup stvari, se moreš identificirat (pokazat potni list), da te spustijo čez. Na podzemni so vsepovsod skenerji nahrbtnikov.
Kako priti tja – trenutno je Budimpešta kar spodoben hub za kitajske letalske družbe (po par letov na dan na Kitajsko na različne destinacije – Peking, Shanghai, …), karte so relativno poceni, tako da je bila karta 430 € za Peking (za 11 urni let!) iz redne ponudbe (s tem, da smo jih vzeli 14 dni pred letom (ni bilo pol leta vnaprej), in po datumih, ki so nam ustrezali (dopusti), ni bila nobena akcijska ponudba, prtljaga 23 kg vključena v osnovno ceno), leteli smo preko Rusije (ene bo to odvrnilo, drugi pa že kupujejo karte
). Letalska družba (Shanghai Airlines) povsem v redu, dva obroka, letalo Boeing Dreamliner (precej udoben, znatno bolje kot kakšen B777), od vsega je bilo še najbolj povprečna stvar dolg check-in na letališču v Bp.Povzetek: trenutno lahko izbereš Kitajsko kot povsem normalno počitniško destinacijo (kot bi šel kje po Evropi). Kaj počneš tam, tisto kar si pač želiš tudi drugače - oseben preference.
